M. Avbelj, Iusinfo: Brezizhodni položaji

13.7. 2014 ni prinesel ničesar novega. Politične karte so se sicer premešale, ljudske večine so se postavile bolj za en kot za drugi narativ. In čeprav smo lahko prebrali, da so še tiste redke strokovne razprave o zadevi Patria menda na ravni bulvarskega tiska, z njimi ne velja prenehati. Še posebej zato ne, ker problemi izpred 13.7. 2014 niso nič manjši danes. Nasprotno, ker se o problemih ne želimo niti odkrito pogovarjati, kaj šele jih iskreno reševati, se ključni akterji in z njimi država Slovenija nahajajo v vse bolj brezizhodnih položajih.

Tisto, kar je prav, niti v demokraciji ni vselej odvisno od vsakokratne večine. Zato imamo ustavno pravo. Ker nas je zgodovina naučila, da ljudske in politične večine iz najrazličnejših, tudi plemenitih razlogov, lahko povzročijo ne samo posamičnih kršitev človekovih pravic, temveč prave pogrome, se večine zavestno samo-omejijo z ustavami, katerih vsebine so onkraj dosega običajne dnevne politike in postavljajo standarde, na temelju katerih lahko še tako notranje raznolike, razklane, tudi sprte, politične skupnosti vzdržno delujejo na dolgi rok.

To pišem zato, ker vztrajam, da politični poraz stranke pritožnika v zadevi Patria v ničemer ne zmanjša pravnih problemov v tej zadevi. Lahko se zgodi, da bo v luči odliva podpore ljudstva marsikomu usahnil pogum, da bi še pravno govoril o zadevi, kot je prej, saj so sedaj oportuniteti stroški oglašanja še toliko višji; prav tako pa se lahko zgodi, da se bodo končno pojavili tudi tisti, opogumljeni s strani političnih večin, in o zadevi Patria pravno in argumentirano povedali kaj prepričljivega v njen prid. Takih stališč, precej povedno, doslej ni bilo zaslediti.

Toda ne glede na (ne)oportunost oglašanja ali molčanja ostaja dejstvo, da je zadeva Patria pravno razpadla. Preprosto nihče ne more biti obsojen za neindividualizirano, nekonkretizirano kaznivo dejanje, ki je v načinu storitve celo abstraktno. To je povsem samoumevno. In tega ne bi smel zamegliti prav noben volilni izid. To pravno vprašanje je povsem neodvisno od izida volitev.

Kaj to pomeni za poštenost volitev in posledično legitimnost njihovega izida, sem pojasnil že v prejšnji kolumni. Ne morem in nikdar ne bom soglašal s črkobralskimi stališči, da so volitve poštene in legitimne samo zato, ker so bile izvedene v skladu s črko zakona in ustave. Črke teh zakonov in ustave predpostavljajo normalno državo, ne pa tako, v kateri je tri tedne pred volitvami v zapor poslan vodja opozicije zaradi pravnega procesa, ki mora in je pri razumnemu človeku tudi zbudil odkrite dvome o njegovi poštenosti.

Na takih volitvah, že zaradi okoliščin, ki jih v evropskem prostoru, katerega del smo, ni mogoče zaslediti, visi senca dvoma, senca nepoštenosti in zato nelegitimnosti. Za to priznanje ni treba biti nikogaršnji politični zaveznik, treba je le ohraniti minimalno predanost standardom, ki so zapisani v slovenski ustavi, in civilizacijskim normam, ki smo se jim kot del Evrope zavezali.

Več lahko preberete na portalu Iusinfo.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.