Izraza »pristanišče« in »luka« sta bila v slovenskem knjižnem in pravnem jeziku v uporabi od nekdaj.
V knjižnem, na primer v: »Glej, tam-le v luki ladjo, ki odhaja! […] Iz mirnega pristana plava v svet poguma polna.« Avtor slednjega je veliki pesnik Anton Aškerc (pesnitev Primož Trubar: zgodovinska epska pesnitev, Zal. Ig. Pl. Kleinmeyer & Fed. Bamberg, 1905, stran 21, vrstice 7, 10 in 11). V slovenskem knjižnem jeziku oba, tako »luka« kot »pristanišče«, pomenita kraj, prostor ob obali, urejen za pristajanje vodnih vozil.
Podobno je bilo tudi v pravnem jeziku, na primer beseda »lukah« in besedna zveza »pomorske luke« so v naslovu uredbe oziroma 1. člen Uredbe o redu v lukah, objavljene v slovenski izdaji tedanjega državnega Uradnega lista, številka 7/1950. Podobno so bile besedne zveze »luk in pristanišč«, »morske luke oziroma notranja pristanišča, morske luke in notranja pristanišča (luke)«, v naslovu zakona ter 1. in 2. odstavku 1. člena Temeljnega zakona o izkoriščanju luk in pristanišč, objavljenega v slovenski izdaji ted. drž. Ur. l., 24/1961. Ali pa »luke in pristanišča, luka oziroma pristanišče« v naslovu III. poglavja drugega dela ter v 1. odstavku 15. člena Zakona o pomorski in notranji plovbi, objavljenega v slovenski iz. ted. drž. Ur. l., 22/1977. Oziroma »morska luka, pristanišča na rekah in jezerih« v naslovu ter 1. in 2. odstavku 1. člena Zakona o lukah, objavljenega v slovenski izd. ted. drž. Ur. l., 7/1977.
Vendar je prišlo v slovenskem pravnem jeziku do vprašljive spremembe z uveljavitvijo izrazja četrte uvodne izjave preambule in podtočk a, b in c točke 1 Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, objavljeni v republiškem Uradnem listu, številka 10 z dne 14. 3. 1991. Dokončno se je spremembo uveljavilo dne 12. maja 2001 z uveljavitvijo Pomorskega zakonika, v katerem so, skladno z izrazjem pomorske usmeritve, dokončno uveljavili zgolj izraz »pristanišče«, predpise o »lukah« pa razveljavili (III. poglavje (Pristanišča), 1. odstavek 32. člena ter 992. člen Pomorskega zakonika, objavljenega v Uradnem listu, številka 26/2001).
Obema izrazoma lahko sledimo tudi v tujih jezikih. Gledano od vej k deblu t. i. drevesa indo-evropskih jezikov najdemo pri jezikih s sosednjih vej, na primer pri jugozahodno slovanskih – bosanskem, hrvaškem in srbskem – zlasti izraz »luka«, vendar poznajo tudi »pristanište«. Podobno je na jugovzhodu pri makedonskem. Za razliko od bolgarskega, kjer gre že bolj za »pristaniše« (»пристанище«). Podobnost z izrazom pristanišče najdemo tudi pri zahodno slovanskih jezikih – češkem in slovaškem, kjer gre za »přístav« oziroma »prístav«.
Pri poljskem pa gre že za izraz »port« (»port wodny«). Tega zasledimo tudi na naprej proti vzhodu, pri ukrajinskem, beloruskem in ruskem jeziku (»порт«). Vendar bodo celo v slednjih dveh jezikih prepoznali naš »pristan« (»прыстань«). Izraz »port« je sicer posebej uveljavljen v angleščini na drugi strani krošnje jezikov in naj bi izviral iz latinskega »portus«.
Slednje pa nas že vodi v iskani vsebinski pomen izrazov, in sicer k besedam »nositi« oziroma »prenašati«. »Prenašati« se vsebinsko sklada z vsebino gospodarskih poslov v pristaniščih – s »transportom« blaga in ljudi.
Skratka, Slovenci se smejo še danes v knjižnem jeziku držati tudi izraza »luka«.
