Nezadržno se bliža 13. junij, dan slovenskega Evharističnega kongresa v Celju. Še do pred nekaj dnevi nismo z gotovostjo vedeli, ali bo kongres združen tudi z beatifikacijo prvega slovenskega mučenca Lojzeta Grozdeta. Podatek je zdaj uradno potrjen in na največjem letošnjem dogodku, ki ga pripravlja Katoliška Cerkev, bo Grozde uradno prištet med blažene.
Pred nekaj dnevi je bila predstavljena tudi nova knjižica o njem, ki jo je napisala pisateljica Berta Golob. Njen naslov je Mučenec Lojze Grozde „Jaz sem neskončno drevo“, kar je naslov ene od njegovih pesmi. Predstavitev je bila prav na njegov 87. rojstni dan 27. maja.
V javnosti, predvsem propartizanski, se veliko govori o tem, da gre za „nepreverjenega mučenika“, ki ga partizani niso ubili iz sovraštva do vere, ampak zato, ker je bil „belogardistični kurir“. Partizanska javnost prav tako zavrača namige o Grozdetovem „zverinskem mučenju“, priznavajo pa da so ga zaradi zime „zagrebli preplitko“, zato so določene rane na njegovem truplu povzročile gozdne živali.Ne bom se spuščal v dikcijo omenjenega besednjak, za katero še vedno kljuje beseda revolucija. Kljub vsemu me čudi zakrknjenost nekaterih, ki kljub storjenemu zločinu, ne zmorejo izreči besede obžalovanja. Namreč samo za to gre, za priznanje, da je bila narejena napaka! Da človeka zaradi knjige zavite v časopis in propustnice za gibanje, ne smeš mučiti in kar ubiti. In če to narediš, lahko seveda ljudje sklepajo, da je ta človek umrl iz sovraštva do idealov, ki jim je sledil.
Na predstavitvi knjige v galeriji Družina je bilo zastavljeno tudi vprašanje, ali je Grozdetov lik v naši že tako razdeljeni družbi, lahko povezovalni element, ali bo delitev zgolj še poglobil? Postulator Grozdetovega postopka Igor Luzar je povedal, da Cerkev ni nikoli izrecno uperjala prsta v storilce in da gre v Grozdetovem primeru za vernega mladega človeka, ki je sledil evangeljskim načelom in je bil zanje pripravljen tudi umreti. Tak primer je lahko vzor mladim, ki velikokrat živijo in doživljajo naš svet, kot svet brez načel in evangeljskih vrednot.
Prav tako pa je mučenec Lojze Grozde lahko primer, kam pripelje totalitarna zaslepljenost, ko življenje nima več svoje vrednosti in ko posamezniki v imenu revolucionarnega „sodišča“ odločajo o človekovi primernosti ali neprimernosti. Zato je Lojze Grozde tudi svarilo naše zgodovine in opozorilo prihodnjim rodovom, da se kaj takega ne bi več zgodilo!
Foto: Družina
