Likovni nesmisel

Marko Pavlišič (http://www.prstan.si)

Namen izvajanja ukrepa je opremiti in s tem obogatiti javne prostore z umetniškimi deli” piše v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi.

Na prvi pogled namen, ki nikakor ni sporen, le kdo bi bil proti kulturni obogatitvi prostora? Poglejmo pa podrobneje za kaj v resnici gre.Pri novogradnjah in obnovah, ki se financirajo iz javnih sredstev naj bi se 1,25% oz 1% investicije namenil za likovna umetniška dela, ki so potem na voljo za ogled v teh prostorih.

Zakaj je takšna ideja nesmiselna?

V Sloveniji imamo integralni proračun. Sredstva iz davkov, trošarin in ostalih dajatev se zbirajo v enem državnem “žaklu”, iz katerega se nato s proračunom, na predlog vlade sprejetim v državnem zboru, sredstva razdelijo v razne namene. Za šolstvo, obrambo, infrastrukturo in seveda kulturo ter še mnoge druge. Vsakokratna politika z odločitvijo, kako bo razrezala proračunski kolač, izvaja svoje politike. Kakšni vladi je bolj pri srcu zdravstvo in želi plačevati dražje žilne opornice, spet druga vlada se raje odloči za višje plače uslužbencem. Vlada Prstana bi dala večji poudarek nižjemu proračunskemu primanjkljaju in s tem nižji zadolženosti države, vlada Levice pa inštitutom za “Istraživanje ruda i gubljenje vremena”. S tem ni nič narobe. Stranke predstavijo svoje politične programe in, če za njih dobijo mandat pri volivcih, je prav, da ga lahko izpolnijo.

Resnici na ljubo pa je velik del proračuna že v naprej porabljen oz. določen z že sprejetimi zakonskimi obvezami. In ideja o dodatnem 1% davku za likovna umetniška dela, ni nič drugega. Je oženje možnosti izvajanja politik tistemu, ki mu bo podeljen naslednji mandat.

Pa takšno idejo bi nekako še lahko razumeli, če bi prišla s strani opozicije. Opozicija je pri sprejemanju proračuna obsojena na opozarjanje, kaj veliko spremeniti pa ne more. Da pa takšen predlog pride iz koalicijskih vrst s podporo vlade, pa je naravnost čudno, da ne napišem shizofreno. Koalicija ima namreč v okviru proračuna možnost sprejeti praktično poljuben znesek za likovna umetniška dela. Čisto nič jim ne preprečuje, da v ta namen namenijo ne le 1% ampak tudi 5% zneska investicij, če želijo. Seveda pa bi takšen predlog morali utemeljiti.

Tako sprejet znesek v proračunu bi bil sprejet TRANSPARENTNO, sprejet preko posebnega zakona pa se skrije kot ena malenkost znotraj investicije.

Kaj takšen predlog pomeni za lokalne skupnosti

Ker pa se predlog nanaša tudi na investicije v lokalnih skupnostih, je sporen tudi iz tega vidika. Župan neke manjše občine, ki je komaj napraskal denar za nov vrtec, to znese par mio EUR, bo moral napraskati še par 10 tisoč EUR za likovna umetniška dela. Pa čeprav bi morda raje najprej za teh par 10 tisoč EUR do konca uredil pločnik do vrtca, da bi otroci bili na cesti bolj varni. Žal župan te možnosti ne bo imel.

Vlada ima vse možnosti, da, če tako meni, nameni več denarja za kulturo oz. nakup likovnih umetniških del, in za ta namen jim ni potrebno spremeniti nobenega zakona.

Mimogrede: 2. tir bo torej pomenil milijardo EUR + 10 milijončkov za stenske, umetniško likovne, poslikave tunelov. Na vaš račun.