Lepa dekleta in slovenski volivci ljubijo barabe

Avtor: Rok Čakš. Vir: bloger Drugega sveta. Želeli smo si novih parlamentarnih obrazov, sedaj jih imamo: ponarejevalce, goljufe, plagiatorje, prepisovalce, špiclje … če bo šlo tako naprej, bodo kmalu tvorili največjo poslansko skupino in kdo ve, morda celo postavili svojega premiera. Zakaj pa ne, navsezadnje v Ustavi piše, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva, torej tudi barab vseh vrst in obrazov. Teh pa, sklepajoč po okradeni in izropani državi, v Sloveniji očitno ne primanjkuje.

…..

Ne pozabimo, politiki so predstavniki vsega ljudstva in če misel očetov ustave razvijamo naprej – politiki so tudi odsev, zrcalo vsega ljudstva; iz njega izhajajo, so njegov izstopajoči reprezentativni člen. Povedano drugače, predstavniki ljudstva niso nič drugačni, kot je ljudstvo samo in politična kultura je zgolj refleksija državljanske kulture na najvišji ravni. Slovenski poslanci so ogledalo moralno-etičnih vrednot slovenske družbe.

Zato je vsako zgražanje odveč. Kruto realno lahko ocenimo, da je Slovenija na dnu – ne samo politično, gospodarsko, materialno, ampak predvsem vrednotno, etično, moralno. Težko je reči, kaj je temu krivo bolj – sporna interpretacija družbene demokratizacije, ki s povzdigovanjem »pravic« nad »dolžnostmi« prodaja zavajajoč občutek, da vsak lahko počne, kar hoče, ali pa je to posledica zgodovinskega dejstva, da smo zadnjih dvajset let Slovenci prvič sami sebi gospodar.

…..

Tako smo dobili lastno državo, ohranili pa stare vedenjsko-moralne vzorce. Še vedno krademo, lažemo in prenašamo državo naokoli, mojstre tega pa občudujoče trepljamo po ramenu, češ, kako se »znajdejo«. Prav zato ni problem v politikih (ko bi vsaj bil). Ti so zgolj privezani na pranger ljudskega olajšanja in čiščenja vesti. Slovenec čez dan moralizira in pljuva vspepovprek, zvečer pa mirno zaspi v tolažilnem zavedanju, da tisti polikanec iz parlamenta ni nič manjši barabin kot on.

Kot sem se spraševal že nekajkrat, a sploh še obstaja upanje za uresničenje narodovih sanj o uspešni, demokratični samostojni Sloveniji, drugi Švici v osrčju Evrope? Obeti niso ravno rožnati. Nekateri bi nas popeljali kar nazaj na Balkan, češ, da nam tamkajšnje razmere ustrezajo neprimerno bolj kot pikolovska disciplinska urejenost, zahtevana v EU. Spet drugi bi nas osamili, saj naj bi bili sami sebi dovolj in ne potrebujemo nikogar. A obe poti vodita v pekel, četudi tlakovani z dobrimi nameni.

Rešitev je lahko le radikalen preobrat v razumevanju skupnega dobrega, ki se manifestira v definiranju najvišje narodne vrednote – spoštovanju do lastne države, do nas samih. Slednje pa je lahko zgolj posledica prevzgojnega momenta mladih generacij slovenskih državljanov. O potrebnosti tovrstne »domovinske vzgoje« pa sploh ni konsenza, kaj šele, da bi se proces začel in dajal prve rezultate.

Zato bomo slovenski državljani ljubili in volili barabe tudi v prihodnje. Pa če razpisujemo predčasne parlamentarne volitve do onemoglosti.

Več: bloger Drugega sveta