Laris Gaiser: Spoštovani predsednik vlade Miro Cerar, predlagam Vam, da odstopite.

Laris Gaiser je že lani v javnem pismu pozval, da predsednik vlade Miro Cerar odstopi. Če bi ga Miro Cerar upošteval, bi bilo Sloveniji marsikaj prihranjeno. Dejanu Židanu in Karlu Erjavcu bi z odstopom odvzel prostor za nabiranje poceni političnih točk. Pismo v celoti objavljamo v nadaljevanju.

 

Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar,

ker imam privilegij, da se lahko na Vas obrnem javno in neposredno, si bom drznil, da Vam v tem odprtem pismu podam nekaj nezaželenih analiz in verjetno še manj zaželenih nasvetov. Glede na Vaše poteze sklepam, da ste v času vladanja zagotovo spoznali, kako težko je voditi izvršilno vejo oblasti in ste si zato v pomoč najeli številne svetovalce, ki naj bi Vam pomagali pri iskanju najboljših rešitev oz. pri oblikovanju vladne podobe v javnosti. Ker se tudi sam zavedam, kako težko je voditi državno ustanovo in ker izredno spoštujem Vašo institucijo, Vas nisem nikoli želel obremenjevati z mojimi pomisleki ali pa Vam krasti zelo dragocenega časa, vendar tudi Vi kot pravnik dobro poznate latinski rek Ubi maior minor cessat in zato iskreno upam, da to pismo ne bo končalo v košu samo zato, ker vsebuje brezplačne nasvete.

Moj predhodnik na mestu predsednika Slovenskega Panevropskega gibanja dr. France Bučar Vas je cenil in nekajkrat povabil na predavanja. Tudi midva, čeprav neuspešno, sva se pred uradnim začetkom Vaše politične poti dogovarjala za sestanek, da bi izmenjala poglede o pomembnih družbeno-socialnih vprašanjih. Žal smatram, da je napočil čas, da zamujeno priložnost – v panevropskem duhu – nadoknadim z daljšim pismom.

Pred dnevi mi je prijatelj, ki dela za ameriško administracijo, povedal, da Vas podpredsednik ZDA Mike Pence na zasedanju US-Atlantic Charter, ki bo prihodnji teden potekalo v Podgorici, ne bo sprejel na pogovor, za katerega ste zaprosili v upanju, da bi mu predstavili slovenske poglede na razsodbo arbitražnega sodišča. Ne glede na ves trud, ki ga je naša diplomacija vložila v samo posredovanje prošnje, je predstavnik ameriške velesile odgovoril, da Vam na dvodnevnem dogodku, na katerem sodeluje le pet držav, lahko zagotovi zgolj foto termin za rokovanje. Kot državljan seveda upam, da se bo v prihodnjih dneh pristop ameriškega podpredsednika do Vas spremenil – čeprav sem prepričan, da bo tudi zgolj ena sama slika slovenski javnosti predstavljena kot trenutek zelo uspešnega bilateralnega srečanja -, hkrati pa verjamem, da kot izkušen človek razumete sporočilo naše najpomembnejše evroatlantske zaveznice. Velikokrat sem kot kolumnist oz. poznavalec mednarodnih odnosov javnost in institucije skušal opozoriti, da je naša država ostala brez učinkovite zunanje politike in, kar je še huje, brez zaveznic. Žal v zadnjem času celo poročila priznanih tujih raziskovalnih ustanov, kot je na primer belgijski CEPS, poudarjajo, da smo popolnoma osamljeni in brez identitete v mednarodnem prostoru. Čeprav nam slovenski sindrom samopodobe, na kateri gradimo državo od leta 1991, preprečuje, da bi prepoznali naš realni domet ter posledično odvrgli škodljivo izolacijsko politiko, ki jo domači paradržavni sistem goji zaradi lastnega preživetja, prihaja počasi, a zanesljivo trenutek zgodovinske streznitve. Verjamem, da kot predsednik vlade ob odgovoru ameriškega podpredsednika čutite veliko nelagodje. Krivica se ne dela samo Vam, ampak celotnemu narodu, čeprav je zanjo odgovorna tudi Vaša vladna ekipa.

Dr. Miro Cerar, Slovenija nima zunanje politike

Slovenija že nekaj let životari brez zunanje politike, ker ta resor vodi g. Karl Erjavec, ki – z vsem dolžnim spoštovanjem do človeka, ki je glede na rezultate svojega demagoškega pristopa v notranji politiki izredno inteligenten – o zunanji politiki ve toliko, kolikor povprečen državljan pozna strateški pomen lune pri iskanju surovin za razvoj človeštva. Karl Erjavec je kriv za to, da celotna diplomatska mreža, ki je sestavljena iz dobrih strokovnjakov, zaradi pomanjkanja vizije in znanja poveljnika deluje neučinkovito. Karl Erjavec je kriv, da Vaša vlada danes ne more implementirati arbitražnega sporazuma, zato ker je oblikoval in z rednimi sestanki z gospo Simono Drenik neposredno nadzoroval potek našega pristopa do arbitražnega sodišča. Kriv je, da je bila zadeva malomarno izpeljana in da so se lahko Hrvati izvlekli iz postopka. V podobnih okoliščinah ne bi tudi Slovenija ravnala enako? Karl Erjavec je kriv, da se lahko nekateri njegovi predstavniki neprimerno obnašajo do tujih ministrov, ali za to, da nas v svetu predstavljajo častni konzuli, ki se nahajajo v kazenskih postopkih zaradi finančne goljufije, kar v tujih državah sproža dolge parlamentarne razprave o naši diplomaciji ter tuja zunanja ministrstva prisili k odvzemu exequatur, medtem ko pri nas doma o tem nihče ne poroča. Karl Erjavec je kriv za številne druge zadeve, ki jih je žal preveč, da bi jih tu navedel in jih raje obdržim za bolj specifična poročanja. Ker Vam verjetno nihče ne upa povedati resnice, vedite le, da naša podoba v Uniji ne more biti dobra, če se na zasedanjih Sveta Evropske unije, ko besedo prevzame Karl Erjavec, večina njegovih kolegov začne pogovarjati ali celo izstopi iz sejne sobe. Če temu dodamo, da se zaradi pomanjkanja znanja tujih jezikov Karl Erjavec ni sposoben osebno dogovarjati z ostalimi predstavniki, potem tudi razumete, zakaj nimamo zunanje politike oz. zaveznikov, ko pride do pomembnih vprašanj za naš obstoj.

Dr. Miro Cerar, arbitraža je velik problem!

Danes taisti minister v primeru implementacije arbitražnega sporazuma zavzema stališča, ki so škodljiva za državni interes Republike Slovenije, ki so v nasprotju z Vašim pogledom na problematiko in znotraj izredno kompleksnega scenarija povzroča dodatno, nepotrebno nediplomatsko napetost.

Karl Erjavec z zaostrovanjem retorike škoduje državi, ne izboljšuje pogajalskih izhodišč, ne pomaga pri implementaciji arbitražne razsodbe, ampak le nabira politične točke za prihodnje volitve. Ministra za zunanje zadeve, potem ko je vse pokvaril, ne žene nobena državotvorna filozofija, ampak le egoistični občutek za preživetje. Vi ste njemu napoti. A zavedati se morate, da upokojenci svojega predsednika lahko zamenjajo.

Z rutinskim sklicevanjem na dejstva (intervju v časniku Delo, 24.7.2017), da je arbitražno sodišče po škandalu prisluhov vendarle nadaljevalo s sojenjem in da je naš glavni odvetnik z doseženim izredno zadovoljen, pa minister Erjavec ne pove, da bi po sklenjeni pogodbi arbitraža odpadla le, če bi obe stranki izstopili iz postopka (in mi seveda nismo), prav tako pa tudi ne pove, da smo zaradi našega ravnanja arbitražnemu sodišču morali plačati dodatnih 850.000 evrov. Jasno da so bili vsi arbitri in odvetniki zelo naklonjeni nadaljevanju arbitraže, sicer bi se morali odpovedati visokim honorarjem. Samo našemu odvetniku – ki mora ex officio braniti doseženo, če ne želi izgubiti lastnega renomeja – smo izplačali nekaj več kot 3.000.000 evrov honorarja. Kateri človek pa ne bi bil zadovoljen s takšno vsoto?

Sklicevati se na uspešnost razsodbe na podlagi zadovoljstva lastnega odvetnika je podobno, kot da bi povprašali gostilničarja o kvaliteti njegovega vina!

Vaša vlada, ekscelenca, ministru za zunanje zadeve omogoča neprimerno obnašanje, ker ste – po mojem mnenju – zavzeli napačno stališče pred in po razglasitvi razsodbe. O tem sem že pisal v mojih kolumnah. V danih okoliščinah bi Vam morali svetovalci sugerirati bolj ponižen pristop, ki bi hrvaškemu kolegu Andreju Plenkoviću omogočil vsaj minimalni manevrski prostor v hrvaški notranji politiki. Namesto da bi Hrvatom ponudili (notranje) politično mamljiv izhod v sili in se tako izkazali za dobre poznavalce diplomatskih spretnosti, smo se raje, še preden smo sodbo sploh prebrali, nepragmatično, nefleksibilno in za zagrebške oblasti neizhodno zabarikadirali v bran velike samoumevne zmage! Upam, da ste po skoraj mesecu dni tudi Vi razumeli, da je razsodba za Slovenijo izredno negativna, da smo izgubili več ozemlja in ljudi kot v vojni za osamosvojitev in da nismo dobili stika z odprtim morjem. Glede na ves trud, ki ga Vaši pravniki in politiki vlagajo v pojasnjevanje posebnega statusa pridobljene služnosti po hrvaškem morju in ob zanikanju dejstva, da v primeru dogovora razsodba ni več dokončna in zavezujoča, sem hvaležen, da so moja stališča dobila somišljenike, kot so ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič in nekdanja pravobranilka na sodišču Evropske unije prof. Verica Trstenjak, vendar to še zdaleč ne reši Vaših, naših težav.

Kot človek, ki izhaja iz športne tradicije, dobro veste, kako pomembno je imeti ekipo sestavljeno iz kvalitetnih, pripravljenih in sposobnih posameznikov. Vlada Republike Slovenije bi v tako občutljivem trenutku lastne zgodovine morala delovati usklajeno, taktno in učinkovito. Kot vsak dober trener verjetno delate na tem, a žal posamezniki v ekipi očitno ne dosegajo Vaših standardov.

Slaba ekipa ne more narediti dobre vlade. Kot je nekoč dejal Albert Einstein, največji stres za človeka predstavlja vsakodnevni kontakt z nesposobneži. Razumem, da ste pod stresom. Če imate na eni strani Karla Erjavca, ki zlorablja državo za lastne notranjepolitične cilje, na drugi strani pa Vam oz. nam enako škodo dela minister za kmetijstvo g. Dejan Židan – še eden, ki na mednarodnem parketu ne zmore brez prevajalca –, ki je kar dve leti imel na mizi dokumente Evropske komisije glede hrvaške prošnje za zaščito terana, vendar ni ukrepal, saj tako on kot tudi ne njegova celotna struktura niso poznali postopka oz. pomena pridobljenih dokumentov.

Zaradi njihove neodgovornosti in nesposobnosti so naši kmetje danes ponovno izigrani, naša prehrambna industrija trpi veliko škodo, podoba naše države pa je ponovno načeta. Namesto da bi minister odstopil ali bil deležen Vašega odpoklica, se sam kandidira kot Vaš naslednik in zlorablja medije za prikrivanje resnice. Pretekli teden smo v Bruslju izgubili teran, ker so nam popolnoma vse države Unije obrnile hrbet oz. niso podprle naših stališč. Nobenega zaveznika nismo imeli. Zdaj pa minister Dejan Židan – tudi on zaradi nabiranja notranjepolitičnih točk – zavzema bojevito retoriko proti Evropski komisiji in jo želi tožiti. Vaš kmetijski minister, gospod Predsednik vlade, namerava tožiti tisto isto komisijo, na katero Vi in Karl Erjavec naslavljate prošnje za spoštovanje arbitražne razsodbe. Vašo edino varovalko, pri kateri zaradi izkazane nesposobnosti naših elit že tako in tako nimate zaveznikov, dodatno ponižujete s hujskaškim pristopom predstavnika vlade in z napovedano tožbo.

Se Vam ne zdi, Dr. Miro Cerar, da je naša pozicija že dovolj neznosna?

Ali Vam nista zgoraj navedena primera politikov naredila že dovolj škode in s svojo retoriko prekoračila vse meje dobrega okusa? Vse to se dogaja, ker ste Vi zanju politično mrtva oseba, vredna zlorabe, vse dokler jima dajete možnost za dvigovanje lastnega ratinga s pomočjo večine domačih medijev. Vse skupaj bi lahko bila velika tragikomedija, če v resnici ne bi govorili o usodi našega naroda in o politikih, ki so bolj kot za nov krog volitev zreli za ustavno obtožbo. Katera bo naslednja poteza Erjavca in Židana? Zahteva po uveljavitvi 7. člena Pogodbe o Evropski uniji in odvzem vseh glasovalnih pravic Republiki Hrvaški zaradi kršenja principov pravne države v skladu s 6. členom? A ob tem se je potrebno vprašati, koliko sestankov in podpore bomo s tem izgubili, ter kakšna je že storjena škoda, ki smo si jo v mednarodnem prostoru sami povzročili, ker naša paradržavna oblast vodenje suverena zaupa nesposobnežem – in to na podlagi zmotnega prepričanja, da je notranja politika pomembnejša od zunanje, ko pa bi v resnici morala biti le njen odsev?

Spoštovani predsednik,

osebno menim, da ste se za vstop v politiko pustili prepričati, ker ste verjeli, da lahko služite domovini. Na žalost se je misija Vaše vlade izkazala – in prepričan sem, da se tega danes tudi sami zavedate – le za projekt preživetja določenega paradržavnega sistema, ki ne zna pozitivno oblikovati prihodnosti, temveč le varuje lastne privilegije v sedanjosti. Ne glede na številne spodrsljaje Vaših ministrov v zadnjih letih, ki bi v katerikoli drugi evropski državi zahtevali padec vlade, ste še vedno na položaju, ker Vas sistem vsakič obvaruje zaradi pomanjkanja alternativ. Vi živite, ker Vas sistem varuje – sistem živi, ker ga Vi preživljate. Ne verjamem, da je to tista slika Slovenije, ki ste jo želeli videti ob koncu mandata. Imeti državo samo zaradi plenjenja in bogatenja določene manjšine, medtem ko se večini znižujejo standardi življenja in možnost spoznavanja zunanje resnice, je kriminalno dejanje, ki lahko pripelje do destabilizacije temeljev legitimnosti Republike Slovenije. Ko vlada ne izpolnjuje več mandata, ki ji ga je narod zaupal, pade, čeprav na različne načine. V politiki ne obstaja cona lagodja. V politiki je potrebno vsak dan predvideti in upravljati dogodke sebi v prid. Zato dovolite, da Vam svetujem, kako ravnati v prihodnjih tednih, ko nam zaradi zgrešenega pristopa in soliranja Vaših nesposobnih ministrov zgolj čudež lahko omogoči implementacijo arbitražne razsodbe. Enostranska implementacija bi bila samomorilska. Za uresničitev dogovorov sta vedno potrebna dva. Hrvaška potrebuje tako spremembo scenarija kot tudi sogovornikov, da lahko postopoma opusti svojo trmo ter da se izvleče iz mrtvega kota, in to ob spoznanju, da je razsodba zanjo precej bolj ugodna kot za Slovenijo in da so ji arbitri z zapisom točke V., paragrafa V. ponudili izhod v sili.

V kolikor boste obdržali Vašo vlado pri življenju, boste Karlu Erjavcu in Dejanu Židanu še naprej nudili manevrski prostor za zaostrovanje retorike in nabiranje glasov na račun Vaše integritete. Tako DeSUS kot SD čakata na zanju najprimernejši trenutek, da vladi odvzameta večino in sprožita krizo. Tako je vedno bilo in tako, to dobro veste, nameravajo ponovno odigrati.

Ker stvari vedno dobro preučite, se zagotovo zavedate, da dejanska oblast v naslednjem mandatu parlamenta ne računa na Vaše usluge. V kolikor želite ostati v politiki, lahko računate le na spodoben rezultat SMC-ja na naslednjih volitvah in na podporno vlogo stranke pri oblikovanju nove koalicije. Sprejmite, da je za Vas politično pogubno pomagati nasprotnikom in da je mednarodni scenarij izredno nenaklonjen Vašemu delovanju. Presekajte negativno sliko in odstopite s funkcije.

Predajte mandat vlade nazaj Državnemu zboru.

S takšnim dejanjem boste pokvarili načrte Erjavcu in Židanu, v slovenski prostor pa boste prinesli spremembo političnega diskurza, zaščitili se boste pred dodatno sramoto v mednarodnem prostoru ter se izkazali za politika, kateremu je država prva skrb, pridobili nazaj kakšno politično točko in vsaj delno ohranili Vaš ugled. Dobro veste, da ste že v predvolilni kampanji. Potemtakem jo raje proaktivno obvladajte. Pokažite s prstom na krivce za stanje v Sloveniji in za našo mednarodno osamitev! Pokažite taktično inteligenco. Septembrski padec vlade Republiki Sloveniji ne bi povzročil prav nobene škode. Predsedniške volitve bi izpeljali brez težav, čimprejšnje državnozborske volitve pa bi omogočile oblikovanje vlade z dolgoročno stabilnostjo in ji podale tudi legitimnost pri upravljanju s problematiko meje. A kar je najpomembnejše, prav Vi bi omogočili, da javnost izve, kako Erjavec in Židan zlorabljata lastne položaje. Kot je nekoč rekel profesor Bučar, Slovenci niso skupnost mentalno zaostalih ljudi. Slovenci potrebujejo le občutek upanja, da zadeve lahko premaknejo. Povedano z besedami Hamleta: “Vemo kaj smo, toda ne vemo, kaj bi lahko bili.” Vi, gospod predsednik, lahko sprožite spremembe, istočasno pa se izognete, da bi bili v zgodovino zapisani kot borec za uveljavitev odločitve, ki je narod oškodovala.

Brezplodno, neprestano sklicevanje na principe mednarodnega prava je protiučinkovito, če teh zahtev ne podprejo interesi, moč in povezave. Mi se nahajamo v noči brez zvezd, ker ste vstopili v past in zato je Vaša dolžnost, da nas rešitev.

Zagotovo se sprašujete, kaj me vodi in kateri lobistični sistemi stojijo za mano, da Vam te nasvete delim v odprtem pismu. Čeprav je v Sloveniji to težko doumljivo, pa osebno nimam prav nobenega interesa za rušenje Vaše vlade, še manj pa skritih namenov. Enostavno čutim, da moja družbena odgovornost zahteva ukrepanje. Na razpolago imam znanje in (delni) dostop do medijskega prostora.

Mogoče precej naivno, a globoko v srcu upam, da bi se z Vašim odhodom v času pred naslednjimi volitvami odprla številna vprašanja ter našli vsaj delni odgovori na zadeve, ki jih javnost mora spoznati. Slovenci ne smemo ostati za vedno talci nekompetentnih politikov in servilnih medijev. Država je precej bolj pomembna od obstoja stranke DeSUS zgolj zaradi njene potencialne vrednosti pri oblikovanju večine. Država je veliko bolj pomembna od dejstva, da nekateri stavijo na Židana pri oblikovanju naslednje vlade. Tako kot v fiziki tudi v politiki ne obstaja vakuum. Prazen prostor nekdo vedno napolni. Namesto Erjavca in Židana bo prišel nekdo drug, a do takrat bomo vsaj eliminirali negativce s prizorišča.

Država, ki jo vodijo nekompetentni demagogi, je usojena na propad, istočasno pa je zaradi lastne nestabilnosti izredno nevarna v mednarodnem prostoru. Prepričan sem, da se noben Slovenec ne želi počutiti kot drugorazredni državljan sveta.

Spoštovani predsednik,

za dobro države odstopite čim prej. Izpustite duha iz steklenice in javnosti omogočite dostop do resnice. Kot zmerni človek se vključite v debato in prispevajte k boljšemu razumevanju dogodkov, ampak zgolj in samo v primeru, če nameravate povedati vso resnico. Prikrite zgodovine imamo Slovenci dovolj. V kolikor bomo imeli možnost izvedeti, kako so stvari tekle v času arbitraže in v primeru (ne)reševanja terana, sem prepričan, da bo politično ozračje v državi čez nekaj mesecev precej drugačno. Mogoče bomo končno lahko dihali.

Slovensko Panevropsko gibanje je 13. julija 2017 zaprosilo MZZ oz. Vlado Republike Slovenije, da javnosti omogoči dostop do celotne arbitražne dokumentacije. Glede na to, da je mandat za arbitražo vladi podelil narod, glede na to, da ima hrvaška vlada na razpolago našo celotno dokumentacijo ter da posledično ne obstaja noben varnostni ali diplomatski razlog, da bi dokumenti še naprej nosili oznako zaupno, Vas prosim, da naši prošnji čim prej ugodite. Javnost ima pravico spoznati temelje za razsodbo arbitražnega sodišča ter s tem morebitne odgovornosti za izgubo ljudi in ozemlja. Mandatar, ki edini nosi posledice za vse dogodke, ima pravico vpogleda v dokumente, za katere je izdal mandat in plačal račun. Ne dvomim, da bo vpogled v omenjeno dokumentacijo in posledična razprava Sloveniji pomagala vstopiti v novo zgodovinsko obdobje.

Spoštovani predsednik vlade dr. Miro Cerar,

vem, da številni faktorji bremenijo Vaše vsakodnevne odločitve. Navedena dejstva so samo delček problemov, s katerimi se soočate, a vendarle sem prepričan, da so trenutno najpomembnejša za narodov obstoj. Najverjetneje ne boste sledili mojemu nasvetu, ker Vam bo prava oblast preprečila slabitev Erjavca in Židana, pa tudi zato, ker opozicija ne izkazuje prav velikega interesa pri poudarjanju slabosti razsodbe ali delovanja ministrov. Le zakaj, kajne?

Kot pravnik pa veste, da je Mark Tulij Cicero povzročil začetek konca Katiline s slavnim vprašanjem: “Quousque tandem abutere, Catilina, patientia nostra? Quamdiu etiam furor iste tuus nos eludet? Quem ad finem sese effrenata iactabit audacia?”

Slovenija potrebuje prihodnost, v kateri ne bo politikov kot so Karl Erjavec in Dejan Židan. Če ne drugo, ju vsaj javno vprašajte: Do kdaj, torej, bosta zlorabljala naše potrpljenje? Kako dolgo bo ta vajina norost brila norce iz nas? Kako daleč bo segla vajina drznost?

S spoštovanjem,

Laris Gaiser