Letos bo za precej slovenskih podjetij eden glavnih izzivov na trgu dela, kako najti dobrega inženirja. Takšnega, ki bo dobro delal, pripomogel k razvoju, hkrati pa takšnega, ki ne bo zbežal na delo v tujino ob prvi priložnosti in nekaj evrov boljši plači. Če pa bi znal ob tem še kaj prodati, bi bil sploh največji car.
A težava slovenskih podjetij je, da takšne kadre težko privabijo. Če pa jih že, jih dolgoročno težko obdržijo, saj jim ne morejo ponuditi plačila, kot bi želeli.
Jedro težave namreč ni v tem, da podjetja ne bi bila pripravljena bolje plačati najboljših sodelavcev. Številna podjetja že zdaj dajejo precej denarja za štipendiranje in izobraževanje kadrov. Vedo, da brez dobrih inženirjev – pa naj bo to s področja strojništva, metalurgije, oblikovanja kovin ali pa denimo računalništva – ni razvoja. In brez razvoja podjetje ne more preživeti. Ob tem, da podjetje dušijo še visoke obremenitve dela. Vrhunskim kadrom, ki največ pripomorejo k razvoju slovenskih podjetij, država namreč pobere pol plače. Zato so naša podjetja pogosto nezanimiva tudi za tuje kakovostne inženirje, saj jih preprosto zaradi nedoumljivega visokega obdavčenja ne morejo ustrezno nagraditi.
Rešitev bi lahko bila socialna kapica. Finančni minister Dušan Mramor je lani oktobra na mednarodni razvojni konferenci FDI Summit dejal, da bo o morebitni uvedbi socialne kapice razmišljal letos. Po mnenju ekonomista Saša Polanca bi lahko bila prav uvedba socialne kapice najlažja in najhitrejša reforma trga dela. Prepričan je, da je Mramor to sposoben izpeljati. Vendar je vprašanje, ali bi dobil zeleno luč v koaliciji. V času oblikovanja vlade Mira Cerarja smo namreč slišali precej o možnosti uvedbe socialne kapice, kar je zagovarjala predvsem Nova Slovenija, ki je na koncu odšla v vrste opozicije – in ideja je zamrla.
Socialna kapica bi podjetjem omogočila, da bi doma obdržali talente, ki zdaj vse bolj bežijo v tujino. Zanimivejši bi postali tudi za tuje strokovnjake. Podjetja bi lahko nagradila svoje najboljše kadre.
Več lahko preberete v Financah.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
