Društvo Rdečega križa Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bilo ustanovaljeno 29. julija 1921. Slovenski Rdeči križ je bil ustanovljen 18. junija 1944 v Gradcu v Beli krajini, pri katerem je imel glavno besedo takratni generalni vikar ljubljanske škofije in kasnejši kanonik novomeškega kolegiatnega kapitlja Andrej Ilc. Za začetek slovenskega Rdečega križa štejejo ustanovitev ženskega Društva za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in sirotam padlih vojakov v letu 1866. Leta 1902 se je to društvo združilo z moškim Domoljubnim deželnim društvom za Kranjsko. V Ljubljani je do Italijanske kapitulacije deloval Rdeči križ Ljubljanske pokrajine kot podružnica italijanskega, ki je reševal zapornike in internirance. Konec leta 1944 so Nemci odbornike poslali v Dachau, kjer sta umrla tudi predsednik in prvi tajnik slovenskega RK Oton Fettich-Frankheim in Jože Skalar.
Kronologija nastanka Rdečega križa v Sloveniji
