Do zaprtja ‘balkanske tranzitne poti’ čez Slovenijo pol milijona ljudi

Luka Lampret (v sredini) z migrantoma iz Iraka Foto: Facebook profil spletnega mesta občine Grosuplje Drevored
Luka Lampret (v sredini) z migrantoma iz Iraka Foto: Facebook profil spletnega mesta občine Grosuplje Drevored

Mednarodna zveza društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca je objavila poročilo, v katerem analizira migrantsko krizo v Sloveniji in odzive vlade ter nevladnih organizacij. V poročilu ugotavlja, da je od 18. septembra 2015, ko je na mejo med Hrvaško in Slovenijo prispela večja skupina migrantov, pa do zaprtja t.i. ‘balkanske tranzitne poti’ Slovenijo prečkalo 477.791 oseb. Velika večina je državo zapustila v 24 urah, le marginalna manjšina je v Sloveniji zaprosila za azil, še ugotavljajo pri Mednarodni zvezi. Na vrhuncu migrantske krize so sprejemni centri v 24-ih urah obravnavali okrog 12.000 oseb.

Poročilo omenja, da so bile razmere v prvih tednih pospešenega toka migracij ‘ekstremno problematične’. Zaradi nenadne krize so bili v težavnih pogojih tako migranti kot tisti, ki so jim nudili podporo. Posebej zaradi hitrosti migrantskega toka je prihajalo do zamud pri nudenju materialne in nematerialne podpore migrantom. Mednarodna zveza društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca ugotavlja, da se je z večjo vključitvijo države v soočanje z razmerami izboljšala podpora, logistika in posledično bivalne razmere migrantov.

V poročilu je omenjeno tudi sprva neusklajena logistika na meji s Hrvaško, ki Slovenije ni obveščala o prihodu migrantov. V začetku leta 2016 je v Slovenijo dnevno prihajalo povprečno med 1.500 in 2.000 oseb. V marcu, ko se naj bi migrantska pot preko Balkana zaprla, pa je številka strmo upadla. Zaradi strožjih pogojev pri vstopu v države od Avstrije na severu do Makedonije na jugu, naj bi se po ugotovitvah Mednarodne zveze društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca množili problemi migrantov v Grčiji in sosednjih državah. Podledično se je okrepila tudi migracija v Italijo.