Mario Draghi, šef Evropske centralne banke (ECB), je izjavil, da potekajo tehnične priprave za ukinitev bankovca za 500 evrov. ECB bi naj ta poteza stala okoli pol milijarde evrov, ker morajo bankovce nadomestiti z drugimi, ki imajo manjšo vrednost. Razlog ukinitve bankovcev je preprečitev, da bi varčevalci hranili denar v gotovini izven bančnega sistema. Smiseln korak?
Res je, da so se ljudje naveličali nizkih obresti na bankah, še več, uvajati se začenjajo negativne obresti. To pomeni, da morajo varčevalci plačati, da lahko imajo svoj denar na bankah. Negativne obresti so uvedli na Japonskem, Švedskem, Danskem, v Švici in ECB. Samo Švicarji so zato iz banki dvignili za 14 odstotkov več gotovine kot pred enim letom. Tudi druge centralne banke že razmišljajo o uvedbi negativnih obresti na bankah. In seveda želijo bankirji omejiti odlive denarja iz bank. Vso srečo!
Denar je vreden vse manj
Za krepitev gospodarske rasti ECB nadaljuje s programom kvantitativnega sproščanja oz. s »tiskanjem« denarja. Na novo ustvarjeni denar se črpa v finančni sistem. S tem se na eni strani izboljšuje likvidnost bank, ker je denarja na pretek, le troši se ga ne. Zato Mednarodni denarni sklad (IMF) poziva, da naj industrijsko razvite države najemajo več kreditov in trošijo več denarja. Na drugi strani pa se povečuje količina denarja v obtoku, posledično pa se varčevalci soočajo z rekordno nizkimi obrestnimi merami na depozite. Samo po sebi se tako zastavlja vprašanje, zakaj sploh še varčevati na banki, saj te na privarčevan denar ne ponujajo več omembe vrednih obresti.
BIS banka, banka za mednarodne poravnave, t.i. centralna banka vseh centralnih bank beleži trenutno finančne derivate v višini 320 bilijonov (320 + 12 ničel) ali skoraj 10.000 Slovenij. Od leta 1985 se je količina denarja zabeleženega pri tej »kraljici« bank povečala za dva tisočkrat. Deutsche Wirtschaftnachrichten komentirajo, da bi že izpad povprečnega trga povzročil pošasten domino efekt in neverjeten plačilno nesposoben kaos bančnega sistema. Banke in ustvarjanje umetnega denarja visi torej na zelo zelo tanki nitki.
Zaplemba prihrankov
Ljudi pa postaja seveda tudi strah, da bi se scenarij Cipra zgodil tudi drugod. Na Cipru so vsem varčevalcem pobrali 6-10 odstotkov prihrankov iz bank. Banke so v vedno večjih škripcih. Italija npr. potrebuje novih 360 milijard za odkup slabih kreditov. Vedno več držav omejuje količino denarja, ki ga lahko posameznik dnevno dvigne. Kanada bo pozvala varčevalce k reševanju bank. Vlada predlagala ukrep, da bi bili bančni delničarji in upniki odgovorni za tveganja banke in ne davkoplačevalci. To bi organom omogočilo pretvorbo dolga propadajoče in sistemsko pomembne banke v delnice za dokapitalizacijo banke in da ta ne zapre svojih vrat. Če bi se to zgodilo pri nas, bi kredite NLB pretvorili v delnice, ki bi jih morali kupiti delničarji in varčevalci, da bi rešili »svojo« banko. Ljudje bi torej bili prisiljeni (do)kupiti delnice. Dolg, ki je bil ustvarjen s pohlepom in pogosto krajo, bi bil spretno prenesen na navadne smrtnike.
Naj zaključimo z optimizmom. Islandija je pred kratkim zaprla svojega 26. bankirja – s skupno zaporno kaznijo bankirjev 74 let – zaradi povzročitve finančnega kaosa. Pri nas in v ZDA so kriminalci zaenkrat (še) nagrajeni. Kako dolgo še!?!
Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec.
