Izzivi za varčevalce v bančnih depozitih

Evro bankovci denarEvropski varčevalec in davkoplačevalec je pred vsaj tremi izzivi, ki jih načrtuje in že izvaja Evropska centralna banka (ECB): s 1. 1. 2016 mora banka, ki zaide v težave denar najprej poiskati pri svojih varčevalcih; postopno ukinjanje gotovine in negativne obresti.

Sanacija bank z našim denarjem

Tako namreč določa direktiva EU o sanaciji bank (znana tudi kot BRRD), ki določa, da se banko, ki se izkaže za kapitalsko neustrezno, sanira z zaporedjem pretvorb njenih obveznosti v lastniške deleže. Najprej se v delnice pretvorijo hibridne obveznice, če to ni dovolj, jim sledijo podrejene obveznice z dospetjem, nato pa navadne obveznice in po potrebi še tolikšen delež zneskov, ki na posameznih varčevalnih in transakcijskih računih presegajo sto tisoč evrov, da banka s tem doseže predpisano kapitalsko ustreznost – brez evra državne pomoči.

Sprašujem se, kje je torej državna garancija za prihranke, za katere bi naj država garantirala? Direktiva EU določa drugače: država mora poseči po prihrankih ljudi, da reši težave, ki si jih je nakopala s svojo malomarnostjo in negospodarnostjo. V Italiji so politiki in bankirji že mirili ljudi, da bi preprečili paniko češ, Italija ne bo dovolila, da se poseže po prihrankih ljudi. Bodo besede posameznikov zalegle nad jasnim zakonom?

Pomislimo malo na Ciper. Tam se je zgodilo ravno to. V petek so banke zaprli in ostale so zaprte nekaj dni. Vmes so spremenili zakonodajo in ljudem pobrali del prihrankov. Potem so ljudje lahko dvigovali le po nekaj 10 evrov dnevno, da bi preprečili panično dvigovanje gotovine. Seveda so vodilni hiteli razlagati, da se je na Cipru zgodil izjemen ukrep in da se kaj takega v drugih državah ne bo ponovilo. Čemu potem sprejeta direktiva?

Ukinjanje gotovine

V Evropi odmeva želja Evropske centralne banke (ECB), da počasi ukinejo gotovino. Prvi med bankovci, ki so mu šteti dnevi, je bankovec za 500 €. Vendar Mario Draghi miri varčevalce: »Varčevalci imajo še vedno na razpolago bankovec za 200 €«. Draghi ne skriva: najvišji evrski bankovec se bi torej res lahko ukinil. Centralne banke opažajo, da vedno več ljudi hrani gotovino doma. Z ukinitvijo bankovca bi ta denar bili prisiljeni prinesti nazaj. Takrat vas bodo seveda vprašali po izvoru in boste morali dokazati od kod vam ta denar. Z ustreznimi računi in izpiski seveda.

Vodilni bankir na Nizozemskem vzpodbuja ljudi, da bi prenehali uporabljati gotovino češ, da je njeno tiskanje predrago. Če greste v te severne dežele lahko hitro opazite, da večina ljudi že uporablja kartice. Če želite plačati z gotovino vas v trgovinah že gledajo po strani. Seveda imajo na tak način banke in korporacije veliko večji vpliv nad nami.

Tudi v Grčiji so skušali vzpodbuditi ljudi, da bi prenehali uporabljati gotovino. Ljudem, ki bi se za to odločili so ponudili davčne ugodnosti. Poskus ukinitve gotovine v Grčiji je očitno spodletel.

Borzni analitik Dirk Müller, ki je pravilno napovedal borzni zlom leta 2008 opozarja, da bi z ukinitvijo gotovine profitirale samo industrija, politika in banke. Za varčevalce je ta korak velika nevarnost.« Dodaja, da tudi negativne obresti odvračajo ljudi od bank. Pa smo že pri tretjem izzivu.

Negativne bančne obresti

Banke na Švedskem, Danskem, Švici in ECB so že uvedle negativne obresti. To pomeni, da mora varčevalec plačati, da ima lahko denar na banki. Švicarji so reagirali. Množično so začeli dvigovati prihranke iz bank. V enem letu so dvignili kar za 17 % več gotovine. Največje je seveda povpraševanje po bankovcih za 1.000 frankov. Oblasti pojasnjujejo, da v Švici ne bo prišlo do ukinitve gotovine.

Kaj storiti? Panika seveda ni na mestu. Smiselno pa je, da vseh svojih prihrankov ne hranimo na enem mestu. Prihranke na banki nam lahko razvrednotijo, na nepremičnine lahko uvedejo višje davke, ipd. Kot vedno poudarjamo: nujna je razpršitev prihrankov v različne naložbe.

Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski in finančni svetovalec.