Nesposobnost sedanje Vlade je pripeljala praktično do razpada vladanja. Zdaj je jasno tudi najbolj gorečemu in naivnemu privržencu kontinuitete, da je šlo od prve Drnovškove vlade do danes samo in izključno »zase« oz. »za lastni žep«. V vseh neskončnih LDS-ovskih letih se je redno dogajalo, da so tako ali drugače pridobili večino, da so spremenili volilni zakon. Zdaj volimo po zakonu kjer ne tekmujejo le stranke in liste med seboj, ampak tudi znotraj sebe. Zadnja reforma volilnega zakona je ukinila strankarske liste. Že drugič po vrsti se dogaja, da predsednik parlamentarne stranke ni izvoljen v parlament. Najprej je bil to J. Podobnik, zdaj je to Karl Erjavec. Slednji je bil nekaj časa še minister in je vsaj zvedel, kaj so se dogovarjali na sejah vlade, da je bil vedno le privesek »trojčku« pa smo vedeli že od začetka, sicer se človek sprašuje, kako je mogoče, da je mini LDS dobila dve ministrstvi, ki sta pomembni (kar s pridom izkoriščajo!), DESUS pa nepomembna ministrstva (razen min. za obrambo), ki jim prinašajo le glavobole. Ko so Erjavca vrgli iz vlade, bi morala stranka oditi iz koalicije, vendar smo takrat spoznali, da imajo DESUS-ovi poslanci neko »višjo« oz. starejšo lojalnost. Njihova lojalnost do ideologije iz gozda z vsemi njenim brezni je neoporočna in milo rečeno povožena. Vendar je stranka sestavljena tako ali tako iz ljudi naše preteklosti in je zato tudi nekako razumljivo, da ne morejo mimo tega, kar so se naučili kot mladi ljudje.
DESUS je anomalija ostarelih družb. Njihov politični program je »višja penzija«, kar je bilo vidno tudi v volilni kampaniji (se še spomnite, 1000 € pokojnine za vse?). Dejstvo je, da je generacija, ki je zbrana v tej stranki, pravzaprav zakuhala večino problemov, ker preprosto niso imeli dovolj otrok. Splavljeni otroci manjkajo Sloveniji bolj kakor si upamo priznati. Ta strašen zločin je pravzaprav večji kakor vsi ostali zločini preteklega stoletja in ni izgovora s katerim bi ga lahko opravičili. Sebični so torej bili že prej, zdaj pa se ne ozirajo na nič in na nikogar, hočejo le svoje penzije, ki jih delavci in zaposleni ne zmoremo več plačevati. Da je paradoks še toliko večji, so najbolj glasni tisti, ki jim nič ne manjka. Uboga vdova na vasi, ki ni nikoli imela kakršnega koli privilegija in ima najnižjo pokojnino, razume in ne zahteva zase ničesar. Protestirajo bogati upokojenci, ki si lahko privoščijo in si dejansko tudi privoščijo.
V tej tragiki pa je najbolj tragična figura prav nasmejani Karl Erjavec. Premlad je, da bi bil penzionist in vendar je predsednik stranke upokojencev. Svoji stranki s svojo simpatičnostjo prinaša točke na anketnih lestvicah in morda kakšnega poslanca več, čeprav sam ni bil izvoljen. Zdaj je dosegel, da bo DESUS »odšel« iz vlade, kar konkretno pomeni, da ne bodo več sedeli na sejah vlade, kajti v parlamentu bodo poslanci pridno vzdigovali roke za svojo skrito ljubezen, ki so ji zvesti že iz gozda. Vlada bo »tehnična« (kar je najbolj smešno od smešnega, kajti to konkretno pomeni le to, da ni nikomur odgovorna, še »svojim« volivcem ne), vendar je ne bo skrbelo za večino. Tehnična vlada, npr. ne bi smela začenjati tako močno političnih postopkov kakor je nov družinski zakonik, ne bi smela reformirati ničesar, ampak ohranjati tekoče poslovanje države do novih volitev, ki bodo septembra 2012.
S svojim nasmehom in tragično vlogo na političnem parketu je Karl Erjavec pravi politični klovn. Na vsakem dvoru so jih imeli, povedal je marsikatero resnico, a nikomur ni prišlo na misel, da bi ga postavil za kralja. Pri nas pa se najdejo premnogi, ki celo verjamejo lepim besedam in oddajo svoj predragoceni glas ne le sebični stranki brez programa, ampak pravzaprav njenemu predsedniku, ki na koncu niti ni izvoljen.
Že samo zaradi tega bi morali spet spremeniti volilno zakonodajo. Uvesti bi morali 5% volilni prag, ukiniti privilegije manjšin, znova uvesti strankarske liste, da bi predsednik parlamentarne stranke bil vedno v parlamentu. Širše gledano pa bi bilo dobro, da bi spremenili tudi ustavo , da bi ukinili anomalijo Državnega sveta. Namesto njega bi lahko povečali število poslancev, ki bi jih volili po večinskem sistemu kot eni volilni enoti v Sloveniji. Stvar bi bila zanimiva, tako pa je tragična…
Vladna kriza bo minila z novimi volitvami. Ali bodo ljudje reagirali nagonsko in modro in kaznovali trojčka za njihovo plenjenje Slovenije, kaznovali DESUS za njihovo diletanstvo in izbrali kaj bolj trajnega? Dvomim. Antipatija do JJ je tako velika, da večina Slovencev (tudi otroci!) že nosijo antigen proti njemu. NSi potaplja njen najvidnejši član. SLS se ne izkoplje iz lastne sence. SNS … Zdaj nam ponujajo stranko »nestrankarskih županov«. Si predstavljata šerifa kot predsednika vlade? Možen in obenem grozen scenarij, kajne?
Predsenika DESUS bi prosil, da naj se neha smehljati, kajti stvar je resna in potrebujemo njegov resen prispevek. Potrebujemo celo pošteno besedo od njega in stranke, ki jo vodi. Beseda, ki bo potrdila, kar že vsi vemo: tako ne more več naprej. Mi hočemo te in te spremembe.
Foto: Ministrstvo za okolje in prostor
