Bo prihodnji svetovni gospodar Kitajska?

V ozadju spopada s covid-19 poteka spopad za prihodnjo ureditev sveta. Bo v prihodnosti prišlo do prve svetovne vlade, ko bo celemu svetu vladal en človek? Bo prihodnji svetovni gospodar Kitajska? Potem bi morali pogledati, kaj se dogaja na Kitajskem, da vemo kaj naš čaka. Morda kakšen ekskluzivni intervju s Kitajci, ki jim je uspelo zbežati iz Kitajske in so nasprotniki kitajskega režima.

Ko se v Sloveniji pogovarjam z ljudmi, so nekateri sveto prepričani, da je bilo na Kitajskem zaradi covid-19 le okoli 3.000 mrtvih. To naj bi bil dokaz, da voditelji Kitajske komunistične partije (KKP) prekašajo nesposobno evropsko in ameriško vodstvo, kjer je že sedaj mrtvih več deset tisoč ljudi. Ko to pišem (16. 4. 2020), se ZDA približujejo 30 tisoč mrtvim. Predvidevam, da so to izvedeli iz slovenskih medijev. Grem na spletne strani ameriških časopisov in dobim drugačno poročanje. Samo v Wuhanu naj bi bilo po nekaterih ocenah (glede na ukinjene telefonske številke, prodane žare in število pogrebov) več deset tisoč mrtvih, na Kitajskem pa več milijonov.

Covid-19 omajal zaupanje v svetovno zdravstveno organizacijo (WHO)

Ameriški mediji navajajo mnenja in ugotovitve, da OZN sodeluje pri kitajskih prikrivanjih in lažeh, generalni direktor svetovne zdravstvene organizacije WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus na škodo drugih favorizira in ščiti Kitajsko. To se dogaja kljub temu, da ZDA tej mednarodni organizaciji na leto namenijo med 400 in 500 milijonov dolarjev, Kitajska pa le 40 milijonov dolarjev. WHO ni več mogoče zaupati, Amerika mora najti druge načine za doseganje svojih interesov, potrebno je prekiniti ameriško financiranje. V ZDA menijo, če se WHO obnaša kot KKP, potem naj jo Kitajska tudi plačuje …

Nekateri slovenski mediji pojejo direktorju WHO slavospeve, ameriški mediji pa poročajo, da je bil član genocidnega komunističnega režima v Etiopiji. Pripadal je maoistični organizaciji FPLT. Obtožujejo ga, da je kot minister za zdravje v Etiopiji prikril epidemijo kolere. Ko je prišel na vrh WHO, je podpiral Roberta Mugabeja, kateremu priče pripisujejo zločine proti človeštvu. Tudi v epidemiji, kateri smo priče, se predsednik WHO ni izkazal. Soodgovoren je za velikanske zamude pri ukrepanju in razširitev covid-19 po vsem svetu. Do prve okužbe naj bi na Kitajskem prišlo že 17. novembra. Zdravniki, ki so skušali svet obveščati o smrtnosti covid-19, so bili utišani, nekateri so izginili. Predsednik WHO je še 12. januarja kot papagaj ponavljala stališča KKP. Nasprotoval je ameriškemu predsedniku, ki je prekinil letalske povezave s Kitajsko. Šele konec januarja in v začetku februarja je vodstvo WHO opozorilo na resnost situacije.

Zanimivo, da je ena izmed najtesnejših sodelavcev predsednika WHO tudi Peng Liyuan, žena kitajskega predsednika Xi-ja, torej kitajska prva dama. Znano je, da KKP izvaja politiko »prisiljenih splavov«, da prodaja organe ubitih oporečnikov … Je Tedros Adhanom Ghebreyesus kdaj povzdignil glas proti tem v nebo pijočim grehom?

Komu naj verjamemo?

Ko v različnih medijih spremljam kar precej prispevkov o določeni temi, pogosto ugotavljam, da sem, kljub pretirani informiranosti, nebogljeni nevednež. Kaj je res in kaj so lažne novice in teorije zarote? Kaj pa če so teorije zarote resnične in je uradna resnica v resnici laž? Glede na izkušnje upravičeno dvomim, da je to, o čemer pišejo mediji laž ali pa le delna resnica. V poročilu o Jezusovem vstajenju beremo, da so judovski voditelji stražarjem plačali veliko vsoto denarja, da so govorili »resnico« o tem, kako so učenci Jezusa ukradli (Prim. Mt 28, 8-15).

Za umorjenega Filipa Terčelja so, po pričevanjih, miličniki takoj po umoru rekli, da je prava resnica o njem ta, da je zbežal v Cono A, da »je treba to govoriti«.

Koliko laži se tudi danes prodaja kot čisto zlato! Zagovarjam pravico do »negativnega pogleda«, ki temelji na dejstvih. Zagovarjam potrebo po opoziciji, ki vladi gleda pod prste. Prav je, da ima človek drugačno (negativno) mišljenje in v parlamentu zagovarja diametralno nasprotna stališča v primerjavi z vlado, toda ta ne bi smela temeljiti na lažeh. Tu pa bi se morala demokracija, če noče postati »lažna demokracija«, končati. Resnična demokracija je možna le, če vsi sprejemamo in priznavamo določene predpostavke. Je družina, v kateri se vsi kregajo in tožijo na sodiščih, lahko srečna in uspešna družina? Veseli me, da se nekateri novinarji v Sloveniji zavzemajo za pravico do kritičnosti, a žal zaznavam in imam občutek (ne delam analiz in to tudi ni moj namen), da pogosto niso kritični in poročajo enostransko.

Pričakoval bi višjo kvaliteto in boljša soočenja različnih mnenj in pogledov na resničnost. Kako nebogljeni, omejeni, pristranski in neprofesionalni smo! Ne moremo se zediniti niti o tem, kar se dogaja danes. Koliko bolj je možno potvarjati zgodovino.

Spopad za vladanje svetu v senci covid-19

Zakaj je sploh pomembno razmišljati o teh vprašanjih? Ker poteka spopad za oblast in prihodnjo ureditev sveta. Kdo bo v tem spopadu zmagal? Kakšne bodo posledice? Iz zgodovine poznamo mnoge velike imperije. Bo v prihodnosti prišlo do prve svetovne vlade, ko bo celemu svetu vladal en človek? V nevarnosti smo, če do tega pride, da bo ta vladar le lutka v rokah sebične anonimne svetovne elite. Danes obstaja mnogo poskusov zavzemanja sveta. Islamska revolucija skuša po svetu uveljavljati šeriatsko pravo. Krepi se novo poganstvo, ki temelji na češčenju Matere zemlje (Gaja, Pachamama) in seksualni revoluciji, zagovarja vegetarijanstvo in evtanazijo. Bo prihodnji svetovni gospodar Kitajska? Potem bi morali pogledati, kaj se dogaja na Kitajskem, da vemo kaj naš čaka. Pričakoval bi kakšen ekskluzivni intervju s Kitajci, ki jim je uspelo zbežati iz Kitajske in so nasprotniki kitajskega režima.

Se bo človeštvo odločilo za t. i. »novi humanizem« in »svetovno bratstvo«? Zveni lepo, toda mar ne gre za gradnjo novega Babilonskega stolpa, za še en poskus, da človek postane Bog?

Novi humanizem, kot ga poznamo, namreč omalovažuje družino, zagovarja teorijo spola, ignorira versko svobodo in pomen narodnosti, zagovarja globalno vzgojo in izobraževanje. Vsekakor taka družba ne bo laična in federalna, temveč imperialna. Cel svet naj bi vodila peščica »razsvetljenih« posameznikov, »napredna avantgarda«. Kako bo to potekalo, bi nam moralo biti, glede na zgodovinske izkušnje, jasno.

Razvoj družbenega nauka Cerkve

Počasno in neučinkovito reagiranje WHO, pa tudi EU, v času sedanje pandemije covid-19 nas opozarja, da je svetovna elita birokratov lahko skorumpirana in na prvo mesto ne postavlja dostojanstva človeka, temveč le svoje egoistične interese. Taki »transnacionalni« mednarodni organizmi ter njihovi, ljudem nepoznani in odtujeni, birokrati nikakor niso »svetovna avtoriteta«. Videli smo, da se v trenutku krize velike države obnašajo sebično in do manjših držav niso solidarne. Zaradi te žalostne ugotovitve bi morali kristjani še več pozornosti posvetiti socialnemu nauku Cerkve, kajti stališča zadnjih dveh papežev, Benedikta XVI in Frančiška I, ki govorita o »svetovni avtoriteti in bratstvu«, so v luči zadnjih dogodkov in izkušenj postavljena pod velik vprašaj. Globalizacija bi morala upoštevati določene predpostavke, sicer je iluzija. Novi humanizem res na prvo mesto postavlja človeka in njegovo zdravje, ali pa je to le slepilna pripoved za zavajanje množic?

Je pomembno le telesno in duševno zdravje? Kaj pa večno odrešenje? Je v središču novega humanizma človek ali Kristus? Kristus je Bog-Človek. Tudi mene ganejo zgodbe obolelih in umrlih, toda mar se ne borimo proti covid-19, istočasno pa  smo mi sami »covid-19«? Smo odrešeniki mi? Bomo mi sami, s svojimi sposobnostmi, rešili vse probleme tega sveta? Je vse odvisno le od naše organizacije? Kaj je »resnična politična svetovna avtoriteta«? Kaj je »pristno svetovno bratstvo«? Kateri so pogoji, da bo resnično svetovno bratstvo zares udejanjeno? Vprašanja, ki jih poraja čas, v katerem živimo, so milostni trenutek in velika priložnost za nadaljnji razvoj družbenega nauka Cerkve.

Brati in razumeti znamenja časa

Verujem, da obstaja še Nekdo, ki deluje in Nanj pozabljamo. Imenuje se Bog, Stvarnik, Pot, Resnica, Življenje, Lepota, Usmiljenje … Nekateri, ki niso kristjani in nočejo pripadati nobeni religiji, ga imenujejo Višja Sila. Ta »Višja Sila« ni odvisna od volilne podpore in medijske propagande. Bog v končni fazi ni odvisen niti od nas kristjanov; od naše organiziranosti in pastoralne dejavnosti. Ne morejo ga zaustaviti niti naša izdajstva, opustitve misijonskega poslanstva, opustitve dobrega in hudobije. Jezus, ki ni »kralj od tega sveta«, je pa Kralj tudi v tem svetu, je vstal od mrtvih, kljub temu, da ga je Juda Iškariot izdal, Peter zatajil, kljub temu, da so ga judovski voditelji izročili v roke okupatorja in zahtevali njegovo smrt, kljub krivični razsodbi Poncija Pilata – predstavnika »perfektnega« rimskega prava.

Jezusa ni zaustavilo niti to, da je bil pribit na križ, niti težak kamen pred grobom, niti zapečaten grob, niti oboroženi stražarji … Ne more ga zaustaviti niti lažna propaganda. Zakaj mu ne prisluhnemo? To kar Kitajski, Evropi in celemu svetu akutno primanjkuje, je Transcendenca. Mar še vedno ne razumemo, da bo na koncu, po Božji volji, zmagalo Marijino Brezmadežno Srce?