V Wikipediji lahko preberemo, da je Kavkaz 1.100 km dolg in 180 km širok gorski sestav, ki poteka med Črnim in Kaspijskim morjem in predstavlja del razmejitvene črte med evropskim in azijskim kontinentom. Je narodnostno in jezikovno zelo pestro ozemlje z okrog 70 narodi, nekaterimi z lastnimi državami, ostalimi pa kot avtonomne republike ali pokrajine znotraj območnih držav, pretežno na ruski strani. Kavkaz je tudi stičišče dveh velikih ver, krščanske in muslimanske, in v preteklosti tudi treh imperijev, ruskega, turškega in perzijskega (iranskega).
Na Kavkazu divja vojna že štiristo let
Branko Soban, nekdanji dopisnik Dela iz Moskve, je nekoč zapisal, »da na Kavkazu divja vojna že štiristo let«. Znotraj Ruske federacije živi okrog 144 milijonov prebivalcev, od tega okrog 20 milijonov muslimanov, pretežno staroselcev s kavkaškega področja. Po nekaterih ocenah bi se naj ta delež v prihodnjih desetletjih podvojil. To bi lahko, ob sedanji zelo nizki rodnosti v Rusiji in visoki rodnosti muslimanov, pripeljalo do tega, da bo že na koncu tega stoletja pol ruskega prebivalstva muslimanskega izvora.
Prostor okrog Kavkaza je bil dolgo časa pod vladavino islama. Rusko cesarstvo ga je zavzelo sredi 19. stoletja, po desetletjih srditih in krvavih spopadih z lokalnimi plemeni ter po več vojnah z Otomanskim cesarstvom. Leta 1918 pa je Kavkaz prešel pod ZSSR. Muslimani predstavljajo veliko večino v kavkaških republikah Čečeniji (96%), Dagestanu (94%) in Ingušetiji (98%), v preostalih pa od 50 do 70%. Mnogo jih je razseljenih tudi znotraj Rusije, npr. v Moskvi, kjer naj bi jih živelo okrog dva milijona, to je več kot v kateremkoli evropskem mestu. Muslimanski narodi s Kavkaza so bili pod carsko Rusijo in tudi v času ZSSR državljani drugega reda in bili pogosto tudi izpostavljeni brutalni represiji in celo genocidu. Šele z razpadom komunizma se jim je pokazal žarek svetlobe na koncu mračnega predora, vendar se konflikti s tem še niso končali.
Kavkaz bogat z nafto, kjer se soočajo najrazličnejši interesi, tudi širši geostrateški
Polega tega gre za prostor, kot na Bližnjem vzhodu, bogat z nafto, kjer se soočajo najrazličnejši interesi, tudi širši geostrateški. Podobno kot na Balkanu, kjer sicer ni nafte, a se tudi tam prepletajo različni interesi, je Kavkaz hkrati stičišče različnih narodov in ver ter tudi tam podtalno tlijo regionalni konflikti in občasno potekajo lokalne vojne.
Odnosi ruskih oblasti do muslimanskega življa so zelo kompleksni. Iz Wikipedije izvemo, da jih nekateri uradni predstavniki, tako ruskih oblasti kot tudi muslimanskih skupnosti, slikajo v zelo lepi luči. Glavni mufti v Rusiji Talgat Tadžudin je npr. ob svoji zahtevi, naj bi bil v ruskem grbu poleg križa tudi polmesec, dejal:
»Mi, muslimani, smo Rusi. Nismo iz Savdske Arabije, niti iz Iraka in tudi ne iz Afrike. Naši predniki so živeli v Rusiji tisoče let. Mi smo za to zemljo dali mnoge junake. Čeprav pripadamo različnim veram, smo si blizu v marsičem in domovina nam je ena.«
Sputnik Hajrudinov, direktor inštituta za mednarodne odnose, zgodovino in orientalistiko na Kazahstanski zvezni univerzi, zagotavlja, da vse ankete kažejo, da »v Rusiji ni delitve med verami, niti napetosti … Pravoslavni, muslimani in predstavniki drugih verstev so našli način sodelovanja in sožitja. Obstaja stabilnost in dobri odnosi.«
Pri tem je še dodal, »da večina ruskih analitikov soglaša z oceno, da islamofobija stresa mnoge zahodne države, vendar ta histerija ni zajela Rusije«. Številna bridka dejstva pa ne potrjujejo teh vzhičenih izjav. Naj se spomnimo zgolj najbolj znanih in odmevnih krvavih dogodkov le v nekaterih ruskih islamskih republikah, ki smo jim lahko spremljali v medijih.
Se nadaljuje
