Vzhodno nemške dežele in države na območju nekdanje Jugoslavije so posebne v tem, da tako velik del ljudi meni, da je ekonomski problem, ki ga mora rešiti politika problem delitve dobrin in ne problem ustvarjanja dobrin. Pri njih dve tretjini ljudi verjame v liberalno demokracijo in svobodno tržno gospodarstvo ter obsoja dediščino komunističnega režima pri nas pa ena tretjina.
V zadnjih dneh je po medijih zaokrožila novica o novem paketu tri milijardnih slabih posojil, ki bi naj bila spravljena v našem »nacionalnem šampionu« – banki NLB. V Društvu Evropska Slovenija smo nad takimi informacijami zelo zaskrbljeni. Zato pričakujemo, da bomo mi (davkoplačevalci), ki smo, žal, tudi lastniki banke, nemudoma prišli do pravih podatkov.
V teh dneh demokrati praznujemo petindvajsetletnico padca Berlinskega zidu. Takrat je vojno (sicer hladno) izgubil centralno-planski avtokratski sistem, ker se ni mogel kosati s kapitalizmom in demokracijo. Ekonomski bankrot smo intuitivno čutili kupci kave in kavbojk v Trstu. Zakaj je bankrotiral tudi moralno in zakaj je centralnoplanska moralizacija države, ki smo ji priča, napaka?
Z velikim zanimanjem, a žal tudi skrajno presenečeni, lahko vsako leto spremljamo dogajanja, povezana z dnem reformacije. Slavnostni govori in članki seveda izhajajo iz dejstev, kot je velikanski kulturni pomen reformacije za Slovence. Popolnoma brez … Beri dalje
»Oni pravijo, da se lastnina v kakršnikoli obliki rojeva in utrjuje iz dejstva, da vsakdo poseduje hišo, otroke in ženske. Od tod se rojeva zavist, kajti vsakdo skuša nagraditi lastne potomce, jih utrditi na najvišje … Beri dalje
Slabe volje sem, ker bosta »mojo« revolucijo naša družba in država v najboljšem primeru obeležili kot dogodek iz daljnih krajev. Kak predsednik parlamenta bo resda izrekel nekaj suhih, neobveznih fraz, a bo to storil tako, da bo jasno, da se nas Slovencev dogajanje v Berlinu pred dvema desetletjema in pol pravzaprav ne tiče.
Homilija na nedeljo, ko se spominjamo posvetitve lateranske bazilike, zahvalna nedelja (Evangelij po Janezu 2,13-22) Profesor je vprašal svoje učence, kaj bi se zgodilo, če bi stisnili pomarančo. »Dobili bi pomarančni sok,« so rekli. »Točno … Beri dalje
V javnih razpravah o varovanju narave in okolja, kadar ta tema pri nas sploh pride do izraza, je velikokrat izgovorjena beseda trajnost (trajnostni razvoj itd.), zato je kar nedopustno, da je domača, evropska in svetovna … Beri dalje
Ko odpreš TV ali prelistaš časopis, se ti kaj kmalu pojavi vprašanje, kaj je iluzija in kaj realno stanje. Najhuje pa je, ko vsaj enkrat tedensko slišiš ali prebereš, da je bila pot v samostojnost korak nazaj. V širšem kontekstu takega razmišljanja je Slovenija podobna Prešernovi pesmi o nezakonski materi, ki se je spraševala: “Kaj pa je tebe treba bilo?”
Včasih ljudje tako intenzivno razmišljamo samo o svojih težavah in skrbeh, da ne opazimo, kaj se dogaja okoli nas, kaj šele, da bi se temu posvetili in se iz tujih izkušenj česa naučili. Lastne skrbi … Beri dalje
V času, ko je na slovenskem začelo tleti in počasi tudi goreti nekaj, čemur bi lahko zaradi vztrajnosti pripisali zgodovinski pomen – pot h koncu navideznosti pravne države, je pomembno, da izpostavimo kakšnega od normativnih stanj te navideznosti.
V vsakdanjem zasebnem in javnem življenju imamo priložnost spoznati, kakšna so človekova življenjska izhodišča za odnose med ljudmi. Nekaterim je življenjsko izhodišče ljubezen, drugim sovraštvo. Tistim, ki je izhodišče ljubezen, so pozitivni: prijazni, vljudni, spoštljivi, … Beri dalje
Zapisati, da smo vsi pretreseni, je premalo, zapisati, da se vsi zavedamo, kaj se je dejansko zgodilo, ne moremo, ker je v vsej zadevi veliko, preveč nejasnosti, predvsem pa te dni preveliko nepotrebnih besed. Vsaka smrt je dokončna, je smrt, je zadnje dejanje, ki zavije za vedno v molk človeka, ki umre, in vse nas istočasno naravnost sili v tišino.
Več kot pol leta se že sestajajo člani civilno družbene iniciative Resnica in sočutje, ki si želijo primerno obeležiti nekatere obletnice v letu 2015. Tako se bomo denimo spominjali 100 letnice začetkov bojev na Soški fronti, 70 letnice konca druge svetovne vojne in 25 letnice prvih demokratičnih volitev v Slovenji.
V našem prostoru je mnogokrat opaziti, še zlasti na levem političnem polu, nekakšno navdušenje in simpatijo, do vse močnejše »matere Rusije«, v kateri tudi Slovenci kot majhen slovanski narod še vedno občasno vidijo svojega zaščitnika, četudi z druge strani ni čutiti pretiranega zanimanja.
Slovenski izraz, ki vsebinsko ni identičen ne z moraliziranjem ne z moralo, je zanimiv. Z izrazom „dvojna morala“ označujemo presojanje podobnih dogodkov ali življenjskih okoliščin s povsem različnimi, navadno diametralno nasprotnimi merili. V fenomenu Mira Cerarja je mogoče opaziti dvojno moralo naših vodilnih medijev.
Glede na to, da sem zaznal določeno zanimanje pri bralstvu Časnika za temo nedavne sinode v Rimu, sem se odločil spregovoriti še par besed o vsebini njenih dokumentov, ki so najbolj oprijemljivi rezultat sinodalnega procesa. … Beri dalje
V primeru polemike, ki se je dvignila ob definiciji družine v novem Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ne bom nasedel tistim, ki pravijo, da gre za nepomembno črkarsko pravdo in za še en izbruh hipersenzibilnih klerikalcev. Že zato ne, ker tudi avtorji te definicije v SSKJ niso vpisali nepremišljeno in mimogrede.
Svoje neuspehe politične stranke opravičujejo z zunanjimi dejavniki in se ne sprašujejo, ali imajo res izdelke in storitve, ki volivce zanimajo. Pri tem se ne razlikujejo od gospodarstva, ki je tudi napačno osredotočeno na zunanje dejavnike in razmišlja, kaj mora država narediti.
Ponovno smo bili obveščeni, da se je število prebivalcev Slovenije zmanjšalo. Veliko več ljudi se je izselilo kakor smo jih mogli nadomestiti z naravnim prirastkom in imigracijo. Od tu naprej je vsako govorjenje o ekonomskem okrevanju nesmiselno, kajti ni in ne bo prave gospodarske rasti, če ne bomo imeli otrok.