V objektivu

Stara legenda pravi, da sta po Vipavski dolini potovala Jezus in sveti Peter. Povzpneta se na Trnovski gozd in sredi pobočja počivata. Menita se o tem, da naj bi bilo pod Čavnom zlato jezero, nad … Beri dalje

Severno od Velenja leži Ponikovška planota. Je kot otok kraškega apnenčasnega sveta sredi nekraške pokrajine. Potok Ponikve prav kmalu izgine v podzemlje in tvori lepo kraško jamo, ki je odprta tudi za turistični obisk. Ima … Beri dalje

Na poti iz Grašiča za trenutek zapustimo nežni flišnati svet in se sprehodimo v divji apnenčasti svet Čičarije. Tik preden se spustimo k mejnemu prehodu Sočerga v sami vasi zavijemo proti vaškemu pokopališču kjer stoji … Beri dalje

Janez Mihovec – Marijino brezno Napočila je jesen in temperature so pošteno padle. Ob večerih ne bo več drobnih senc netopirjev, ki so se tako radi spreletavali okoli luči okoli katerih so letale žuželke. Vedno … Beri dalje

Pred dobrimi sto leti je po Julijskih Alpah zrasa cela vrsta vojaških postojank. Avstro-Ogrska in Italija sta bili v vojni in tu je šlo na življenje in smrt. Utrdili sta vsaka svojo fronto črto, v … Beri dalje

Nekaj kilometrov pod Idrijo, ob toku Idrijce navzdol z leve strani se na nekoliko nenavaden način in sicer proti toku reke Idrijce navzgor v reko izliva Trebušica. Zapeljemo se v njeno dolino in zapeljemo se … Beri dalje

Letos mineva 90 let odkar je leta 1926 Bois de Chesne v zatrepu Trente, pri Cerkvi ob pomoči Juliusa Kugya začel urejati naš edini alpski botanični vrh. Iz tolmuna bližnjega slapu so potegnili dovod vode … Beri dalje

Na ravninskih predelih je nekdaj bil velik problem, kako priti do energije. Potokov, na katerih bi lahko postavili mline, ni in tako se je bilo treba pomagati z mlini na veter in plavajočimi mlini. Babičev … Beri dalje

Visoko nad južnim obronkom Ljubljanskega barja se dviga temačna gmota. Krim ima 1107 metrov višine in ne glede na svojo nekoliko strogo podobo je priljubljena izletniška in pohodna točka. Nanj se da povzpeti po številnih … Beri dalje

Samotni svet Polhograjskega hribovja Pravzaprav je le malokdo slišal za ta osamljen greben na zahodni strani plečatega Tošča. Dostopa sta pravzaprav dva. Prvi je iz doline Hrastnice. V Škofji Loki v Puštalu zavijemo ob gradu … Beri dalje

Pol ure hoda nad Bledom se dviga Osojnica. 691 metrov ima višine in pri najboljši volji vrh sam po sebi ni nič posebnega. Razen razgleda seveda.  Ta odtehta vse. Z vrha se vidi prav na … Beri dalje

Hudič je vsega kriv. V sredini 19. stoletja je kmet v Ravnah, slikoviti vasici visoko nad Cerknim potreboval novo shrambo.  Zanjo je začel kopati v breg ob svoji hiši Le nekajkrat je udaril s krampom, … Beri dalje

Visoko na skalni polici se dviga grad Žužemberk. Po legendi naj bi ga začeli graditi v letu 1000, a njegova prva omemba izhaja iz leta 1295. Najprej je bil v lasti Goriških grofov, pa Celjskih … Beri dalje

Z napihljivim raftom gre nekoliko počasi. Kanu bi bil morda bolj primeren, a glavno je, da se človek pelje. Vkrcaš se pri Drašči vasi in zapluješ s tokom Krke. Eden za drugim si sledijo lehnjakovi … Beri dalje

Nad globoko dolino Dunje Strma peč pomeni skrajni zahodni rob slovenskega narodnega ozemlja. Na severu so to sami grozoviti prepadi, z juga pa se da na 2359 metrov visoko goro povzpeti sorazmerno enostavno. Zapeljemo se … Beri dalje

Pelinolista ambrozija je tujerodna rastlina, doma iz Severne Amerike, ki se je v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja počasi širila v Evropi. V tem stoletju pa postaja čedalje večji problem kot plevel na kmetijskih zemljiščih, kot … Beri dalje