Kdaj zase vemo, ali imamo upanje?
Kaj je upanje? Kdaj zase vemo, ali imamo upanje? Z vprašanjem upanja se je ukvarjal tudi apostol Peter v svojem prvem pismu, iz katerega smo danes brali. V tem odlomku je zapisan eden od najbolj … Beri dalje
Kaj je upanje? Kdaj zase vemo, ali imamo upanje? Z vprašanjem upanja se je ukvarjal tudi apostol Peter v svojem prvem pismu, iz katerega smo danes brali. V tem odlomku je zapisan eden od najbolj … Beri dalje
Sredi petega poglavja papeževe Apostolske spodbude Radost ljubezni najdemo opis, ki nam lahko služi kot nekakšen kažipot in nam pokaže, v katere smeri teče beseda tega poglavja z naslovom Ljubezen, ki postane rodovitna. »Mala jedrna … Beri dalje
Odhajam, da vam pripravim prostor. (Jn 14,2) Imel sem srečo, da sem lahko enkrat obiskal eno od Don Pierinovih skupnosti, v katerih skušajo na novo zaživeti odvisniki od mamil. Ko smo pristopili k večerji, ki … Beri dalje
Za marsikoga pravzaprav nepomemben podatek, da so Jezus in učenci ob koncu pashalne večerje odpeli hvalnico, me je vedno znova presunil. Tokrat pa mi je služil, da sem nekako povezal in v velikonočno skrivnost odel … Beri dalje
2. velikonočna – bela nedelja, 22. aprila 2017, stolnica 11.30 in 18.30. Bratje in sestre, prvo homilijo za belo nedeljo sem pripravil spomladi leta 1981, do danes že šestintrideset; današnja, sedemintrideseta, bo drugačna od vseh … Beri dalje
Ljubezen je pač močnejša od greha. Tako je sredi vsakega mojega greha, znotraj vsake moje smrti že vstali Kristus. Ne šele nekoč, ampak danes, zdaj, v tem trenutku vstaja in me odrešuje. V točno tistem grobu, ki ga najtežje prenesem, točno tam, v moji najgloblji temi vstaja in živi, da bi tako živel tudi jaz. Ker živimo od ljubljenosti, ki ne pozna nobene meje.
Križev pot so domačini začeli postavljati v negotovih časih po prvi svetovni vojni. Postavili so prvih šest postaj, potem pa je druga svetovna vojna ustavila dela, ki jih tudi po vojni niso nadaljevali. Tone Kralj … Beri dalje
Pridiga, 5. postna nedelja, Leto A (2017) »Spoznali boste, da sem jaz Gospod, ko odprem vaše grobove in vas vzdignem iz vaših grobov, o moje ljudstvo.« (Ezk 37,13) »In umrli je prišel ven.« (Jn 11,44) … Beri dalje
Zato Jezus odločno prepoveduje, da bi smeli kogar koli obsojati. Soditi druge ne smemo enostavno zato, ker nismo zmožni prav soditi, ker tega, o čemer hočemo soditi, sploh nikoli v celoti ne razumemo. Kajti vzroki za naše bolečine, napake pri vzgoji, bolezni, neumnosti, ki jih delamo, ter vzroki za čustva zanosa in evforije na eni strani in čustva pobitosti na drugi strani, nam nikoli niso v celoti dostopni.
Četrto poglavje bi prav tako, kot prvo poglavje, lahko služilo kot vstopna točka v Amoris laetitia. Ustroj je isti, saj si za izhodišče vzame Božjo besedo in v luči tega poglavja bi lahko presojali in razlagali vsa druga poglavja. Je na nek način najbolj papeževo poglavje, saj se na sinodo zelo malo obrača, manj je tudi citatov.
Ko se pred zoro zbujamo v jutranji mraz in se ognji večera še kadijo, ko še ne vemo, kaj bomo v tem dnevu jedli in pili, kje bo zvečer naše zavetje, ko se spomnimo v jutranji lenobnosti, kako so težki dnevi, bi se najraje obrnili na drugo stran in raje spali. Potem pa izza obzorja vzide sonce. In ko njegovi žarki pobožajo naša ležišča, vemo, da smo ustvarjeni za to, da gremo.
»Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. In pristopil je skušnjavec … « (Mt 4,2-3a) Sovražim postne dni. Tako težko je biti lačen, tako zelo težko. Seveda zato, ker … Beri dalje
Pomlad prihaja. Izrisala bo mnogo zgodb rodovitnosti, veselja novega življenja. Lepa bo pomlad, tako kot je vsaka. Pokazala pa bo tudi na kruto realnost semen, ki niso dozorela, dreves, ki so se posušila. Bodimo pozorni tudi na njih. Da bo pogled usmerjen v Jezusa: trpečega na križu in od mrtvih vstalega. Zato bi rad videl živega Kristusa, navzočega v mnogih zgodbah ljubezni …
Postala sem vztrajna. Vsak dan sem hodila k maši, vsak večer sem molila. Zgladila sem spor s svojo mamo in začela odkrivati neizmerno zadovoljstvo, mir, ki ga srcu da to, da znaš odvreči stare zamere in nerazumevanja ter pripraviš prostor za dobro. Z eno besedo, učila sem se odpuščati, kar je temelj vere.
Vi ste luč sveta. Ko je človek mlad in ne pozna življenja, si stvari predstavlja povsem drugače kot pozneje. Pred desetimi leti sem si za svoje novomašno geslo, za nekakšen moto svojega duhovniškega poklica, izbral … Beri dalje
V razpravah, ki so se razmahnila v zvezi s posinodalno spodbudo papeža Frančiška Radost ljubezni so tudi odločne trditve, da so ločeni in ponovno (civilno) poročeni moški in ženske v stanju smrtnega greha. V teh stališčih, ki jih zagovarjajo pomembni teologi in cerkveni dostojanstveniki, je splošni vidik absolutno dominanten in za posamezne primere na kaže prav nobenega razumevanja.
Pahorjev življenjski nazor je zelo čist in tipičen, zato je zanimivo prisluhniti njegovim nadaljnjim izpeljavam. Ključni sta predvsem dve njegovi trditvi. Prva, človek lahko živi moralno, ne da bi odgovarjal Bogu. Druga, človekovi možgani lahko racionalno rešujejo probleme.
Skratka, glavni problem današnje “usmiljene in ljubeče pastorale”, ki noče povedati resnice, ali jo celo izkrivlja, je v tem da ne razume resnic vere kot pravih objektivnih resnic (kot so npr. zdravstvene resnice tiste, ki jih pove zdravnik pacientu), pač pa jih dojema pretežno kot neka poljubna, subjektivna, sociološko in historično pogojena ter torej spremenljiva mnenja.
Prvo poglavje posinodalne spodbude Radost ljubezni nam je služilo kot duhovni uvod v celotno papeževo delo. Dvakrat nas je povabil, da stopimo skozi vrata hiše in se pridružimo družini pri mizi (AL 8 in 9). … Beri dalje
Nemški filozof Robert Spaemann je ostro kritiziral posinodalno papeževo spodbudo Amoris laetitia (AL) 28. aprila 2016 v intervjuju z A. C. Wimmer ameriške mednarodne Catholic News Agency (prevedel ga je p. Branko na povezavi). Na omenjeni intervju je v pismu, ki ga je napisal Spaemannu, jasno in ostro odgovoril graški teolog in filozof Anton Kolb in ga v prevodu objavljamo na Časniku.