Kardinal na grmadi

Piše: Dejan Steinbuch. Vir: Siol. Avtor v uvodu odgovorni urednici Romani Dobnikar Šeruga in predsedniku uprave Juriju Giacomelliju čestita, a z zadržkom. Preden jima bo dokončno čestital, je zaradi svojega prepričanja in vesti, zaradi profesionalne distance in kritične presoje dolžan dvigniti roko in problematizirati nekaj dejstev, ki na ta na prvi pogled fenomenalen dosežek slovenskega novinarstva mečejo senco dvoma. Uvod zaključi s stavkom: “V civiliziranem evropskem okolju s krščansko tradicijo je na prvem mestu dostojanstvo ljudi, vse drugo je Divji zahod.”

V nadaljevanju predstavi svojo izkušnjo z gospodom Rodetom, potem pa vodstvu časopisne hiše opiše situacijo za katero so se odločili:

“Obtožbe, ki jih je proti kardinalu navrglo uredništvo Dela, so tako hude, da si jih ne bi upal objaviti noben resen, kredibilen in družbeno odgovoren časopis, če ne bi razpolagal s trdnimi, neizpodbitnimi dokazi. Niti nemški tabloid Bild in britanski The Sun, da preostalega bulvarskega tiska ne omenjam, se brez materialnih dokazov ne bi lotila česa takšnega.

Domnevam, da se je odgovorna urednica za objavo tako hude zgodbe – Američani bi temu dejali kadeča se pištola, a smoking gun – odločila na podlagi dokazov, ki so neizpodbitni in bodo prestali sodne preizkuse. V tem trenutku še verjamem v njen uredniški profesionalizem, spoštovanje novinarskega kodeksa in predvsem zaupam njeni dobri presoji, da s takšno objavo ne bo prizadeto dostojanstvo človeka, ljudi in bralcev.”

Razmišljanje pa zaključi z besedami:

“Kardinala Rodeta je na grmadi zakuril medij, ki se je ob njegovih preteklih izjavah najbolj goreče skliceval na civilno družbo, človekove pravice in ločitev Cerkve od države. Kar je svojevrstna ironija usode. Usoden pa bo tudi razplet te zgodbe; za prihodnost Cerkve na Slovenskem, diplomatske odnose s Svetim sedežem in – nikakor ne nazadnje – verodostojnost osrednjega nacionalnega časnika. Ki stoji ali pade na resnici o kardinalovem sinu. To je zdaj neizpodbitno.”

Več: Siol