Božič ni samo najlepši krščanski praznik, je tudi veliko več, nekaj univerzalnega. Ker je vsebina božičnega praznika tako močno vtkana v slehernega človeka, je božič predvsem družinski praznik. Zakaj pravzaprav vsi, verni in neverni, praznujejo božič, ali vsaj hrepenijo po tem, da bi ga lahko praznovali?
Prvi odgovor je bolj preprost, saj ga ponuja ves predpraznični oz. adventni december. Decembrsko vzdušje in podobe krajev kažejo na to, da je v pričakovanju nekaj velikega, ne da bi se to dalo v polnosti opisati. Vendar ne gre le za idilično in samoumevno pričakovanje. Gre za nekaj globljega, za hrepenenje in upanje, ki ga spremljata vznemirjene in drget teles. Kaj ima takšno dvorezno moč, skoraj takšno kot zaljubljenost, kjer je toliko hrepenenja in privlačnosti na eni strani ter negotovosti na drugi? Poleg tega, da ljudje pričakujejo nekaj veselega in prazničnega, pričakujejo tudi, da bodo doživeli nekaj globljega in svetega.
Drugi odgovor je tako veliko bolj zapleten kot prvi. Vsak človek nosi ta odgovor v sebi, saj ve kaj išče in kaj si želi na božični dan. Pa saj ne gre samo za ta dan. Božič je vedno, ko je mir v srcih, ko se rodi nekaj novega, ko je ljubezen, ko se razreši boleč konflikt. Vedno pa ni tako, saj so človeški odnosi polni stisk in trpljenja. Je to potem sploh še božič?
Ko vsi odpovejo in človek ostane sam, takrat ostane samo še Bog, ki lahko človeka razume, saj se je sam rodil v hlevu in na koncu trpel na križu. V betlehemskem hlevu sredi pašnikov ni bilo nobene posebne idile. Ali je tam nekdo, morda vsaj Bog, ki lahko razume bolečino in trpljenje ter ponudi kanček upanja? Morda pomaga molitev, da si človek izmoli svoj božič in si ne vzame tega praznovanja. Najbrž ni ravno enostavno praznovati božiča, saj je človek tako zahteven do tega. In vse je povezano in zvezano s krogom družine, ki je nekaj najlepšega, a tudi občutljivega in celo bolečega.
Natančnega recepta za božič ni. So pa angeli na betlehemskih poljanah peli »mir ljudem na zemlji«. To je vse kar imajo ljudje in ta mir lahko dajo naprej. Starši otrokom, partnerji partnerjem, prijatelji prijateljem. Narava je na ta dan tako močna, da sploh ni važno v kaj človek verjame, samo da sta prisotna oče in mama, ki prinašata mir in ljubezen. Kot je ob rojstvu vsakega otroka, ki je sprejet z odprtimi rokami. Kristjani grejo še korak dlje, saj verujejo, da se je Bog učlovečil in prišel na zemljo v telesu, zato si skušajo ta mir tudi izmoliti. In ko Bog posije v človeško srce na božično noč, potem je vse lahko drugače in boljše.
Gregor Greif je terapevt na Centru za individualno, zakonsko/partnersko in družinsko terapijo Upanje
