Skratka: V Sloveniji je vse, kar je ustavno, čista sredina. Ob neupoštevanju tega je vselej problem, kako na primer opredeliti »levico«, slednja ima namreč z demokratično ustavo težavo.
Pretekla izkušnja
V predhodnih prispevkih smo pojasnili deset tabujev. Gre za poznane nedopustne dogodke, ki vsem na očeh silovito obremenjujejo mehanizme delovanja te države. Dogodki so ideološko občutljivi tabu v t. i. »mašeči sredini« volilnega prostora, saj se jih tam ne sme kritično obravnavati.
S preciziranjem problemov smo pojasnili, da so v vprašljive dogodke vključeni posamezniki, in ne gre za ne-živ pojav. Še precizneje pa smo pojasnili, da je problem vprašljiva intima posameznikov. Nato smo precizirali evolucijo pojava anomalije intime. Vprašljiva intima je ostala vezana na prejšnjo nedemokratično državo. V sodstvu to onemogoča delovanje mehanizma pravne države. To vodi v okvaro raz-delitve oblasti, kar vodi v ponovno vzpostavitev monopolne oblasti in v »neugodne učinke monopola pretekle oblasti«. Prav zaradi sila neugodnih učinkov monopola določene oblasti, ki so bili v pretekli državi še globoko po-zakopani, se je v to državo uvedlo mehanizem de-monopolizacije oblasti.
Kar nezadovoljivo nadomešča kaj, je mašilo. Tu je jedro problema v Sloveniji o tem, kako na primer opredeliti levico volilnega prostora. Obstoječa »levica«, ki je ostala intimno vezana na preteklo nedemokratično državo, ima namreč z demokratično ustavo te države težavo. Njeno nezadovoljivo označevanje pa blokira obravnavo nadaljnjih anomalij te države.
Kako naprej: čista sredina
Zato se od gornjega pojava razmejimo s čisto definicijo sredine (tretji tabu).
Čista sredina volilnega prostora je izključno takšna, ki deluje skladno z načeli dne 28. 12. 1991 objavljene Ustave Republike Slovenije (z novelami) in dne 25. 6. 1991 objavljenih Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracije ob neodvisnosti.
Za tisti del volilnega prostora, ki deluje znotraj čiste sredine volilnega prostora, so intimne orientacije oziroma položaji vezani izključno na številna medsebojno prepletena in hkrati učinkujoča načela ustave te države.
Demokratsko vs republikansko
Prva orientacijska dilema čiste sredine volilnega prostora se nahaja v mestu, točki, ki je enako oddaljena od prve in druge besede, ki tvorita besedno zvezo v stavku 1. člena Ustave Republike Slovenije. Člen se glasi: »Slovenija je demokratična republika.« Skratka, prva dilema čiste sredine je intimna točka med demokratskim in republikanskim.
Naj opomnimo, da s tem ni govora o Ameriki.
Demokratsko (po korenu: dêmos, the people) je vezano na mehanizem delovanja te države, po katerem ima oblast ljudstvo. Republikansko (po korenu: rēs, thing, affair; pūblica, public) je vezano na »javno«, to pa na nadaljnji mehanizem, po katerem se oblast ljudstva deli prejemnikom javnih pooblastil.
Javna pooblastila
Intimno volilno tehtanje med demokratskim na eni strani in republikanskim na drugi je torej vezano na mehanizem podeljevanja javnih pooblastil.
Generalno se le-ta v 2. odstavku 3. člena Ustave glasi takole: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.« Po treh vejah oblasti pa se jo nato poraz-deluje naprej. In sicer s podelitvijo javnih po-oblastil. Javno pooblastilo se po-deli z zakonom ali na njegovi podlagi.
In tako naprej, vse do nikoli povsem ugotovljive dimenzije nosilcev javnih pooblastil Republike Slovenije.
Odprava blokade pojavnih mašil omogoča pot v nadaljnjo obravnavo aktualnih anomalij nosilcev javnih pooblastil te države.
