Prvega septembra je bila v v Šentvidu nad Ljubljano otvoritev nove osnovne šole poimenovane po ljubljanskem nadškofu Alojziju Šuštarju in vrtca Dobrega pastirja. Deset milijonska inversticija, je po besedah direktorja Zavoda sv. Stanislava, dr. Romana Globokarja naložba v otroke in mladino, naložba v izobraževanje in vzgojo, kar je dolgoročno najboljša naložba. Denar za gradnjo ni šel iz žepov davkoplačevalcev, pač pa jo je financirala Ljubljanska nadškofija, ki tako želi prispevati k dobrobiti slovenskega naroda – za skupno dobro.
Osnovna šola in vrtec dopolnjujeta vzgojno-izobraževalno vertikalo
V novih prostorih se bo učilo in igralo ter predvsem razvijalo vse svoje številne talente preko 400 osnovnošolcev in 80 najmlajših, ki bodo svet odkrivali in spoznavali v vrtcu. Od ponovnega pričetka delovanja zavoda se je tako število vseh otrok, ki so vključeni v katero izmed njegovih enot, povečalo s 150 gimnazijcev na več kot 1.400 otrok od prvega leta do svojih študentskih let.
Vzgojna vertikala je sklenjena in prvotna vizija škofa Jegliča, ki je pred dobrim stoletjem ustanavljal zavod je še nadgrajena. Za vse te otroke in mladino skrbi že več kot 200 zaposlenih. Izmed teh je v novi stavbi 12 vzgojiteljic in njihovih pomočnic v vrtcu in okoli 50 pedagoških delavcev v osnovni šoli. Podobno kot število učencev se je tudi število zaposlenih skorajda podeseterilo od ponovnega pričetka delovanja gimnazije dobrih 20 let nazaj.
Poročanje RTV o dveh otvoritvah
Zanimivo je, kako je o otvoritvi osnovne šole in vrtca, ki sta stala okoli deset milijonov evrov in bila financirano z denarjem Cerkve, poročala RTV v Slovenski kroniki, dne 1. septembra (od 2,17 do 2,36): suho, skopo z nekaj kadri golih zidov, brez otrok, brez kakršnekoli izjave zaposlenih ali otrok – v devetnajstih sekundah.
Prav pred tem prispevkom pa so v isti kroniki poročali o odprtju nove srednje šole iz Raven na Koroškem (od 25 sekunde do 2,15). Investicija, vredna sedem in pol milijonov evrov, financirana iz žepa davkoplačevalcev, je bila predstavljena z obilo dijakov, s predstavitvijo strojev in naprav, z izjavami učitelja, ravnateljice in navdušenih dijakov – v malo manj kot dveh minutah. Čemu taka razlika?
Foto: Aleš Čerin
