Fraza “prodaja družinske srebrnine” je nastala, ko je britanski premier Harold Macmillan kritiziral Margaret Thacher. Izvira iz časov, ko sta bili angleška in škotska aristokracija – Macmillan je po rodu Škot – v slabem finančnem stanju in sta si denarno pomagali s prodajo družinske srebrnine. Seveda si je to napačno predstavljal.
Prvič, srebro je lahko dolgoročna investicija, vendar ne prinaša dohodka. Drugič, primerjava s podjetji v državni lasti je nesmiselna, ker mnogo državnih podjetij ustvarja izgubo in se dejansko vsako leto ohranjajo pri življenju na račun davkoplačevalcev. Nekatera sicer imajo majhen dobiček, ki pa je nezadosten in prinaša boren kapitalski donos.
Politiki za težave raje krivijo svetovno finančno krizo 2008-2009 in ne očitnejših ter verjetnejših razlogov. Ti so v Sloveniji evro in od vstopa v evroobmočje dalje previsoke plače. Evro in politiki so spodbudili prekomerno zadolževanje, ki ni bilo podprto z ustreznimi dobički, in bi povzročilo krizo, četudi EU ne bi nazadovala. Samo pomislite na znana imena, ki so zašla v težave: Cimos, Merkur, Istrabenz, Sava, SCT, Mura, Primorje, Vegrad, Kraški zidar, Prevent, Viator Vektor, Alpos, GREP, Energoplan, Avtotehna, Alpina, MLM, Pomurske mlekarne, Polzela, MIP. Nedvomno lahko bralci dodajo še druga podjetja, lahko preverijo tudi spletno stran DUTB.
Banke so zabredle v težave zaradi slabe posojilne politike. Mislile so, da posojajo zdravim znanim podjetjem, pri tem so jih spodbujali politiki in prevelik optimizem. Bankirji dejansko po naravi ne bi smeli biti optimisti, ampak pesimisti, kajti razlika med obrestmi, zaračunanimi posojilojemalcem, in obrestmi vlagateljem je zelo majhna, običajno okoli 2 %; celo z dodanimi provizijami je največ 3 do 4%. To dopušča zelo malo prostora za napako.
Več lahko preberete na portalplus.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
