Pred desetimi leti je ugledni ekonomist Ian Senior za Inštitut za ekonomske zadeve napisal knjigo o korupciji (Ian Senior: Corruption: The World’s Big C. The Institute of Economic Affairs, 2006, London). Prijazno mi je dovolil, da uporabim njeno vsebino. Čeprav je bila napisana pred desetimi leti, analiziranje še vedno prenese test današnjega časa. Naj povzamem glavne točke: (1) gospodarska korupcija državam škodi, (2) korupcija se dogaja naskrivaj in vpliva na dogodke, ki koristijo podkupovalcu, (3) posledica korupcije v gospodarstvu je deformacija cen, bogastvo v družbi se prerazdeli navzgor, (4) spodkopavanje demokratičnih procesov, (5) povečevanje tveganj ter (6) propadanje morale in etike. Ključna koncepta v boju proti korupciji sta transparentnost in ničelna toleranca.
Mislim, da se ti zaključki od leta 2006 niso še nič spremenili.
Različne primere, ki so se pojavili v Sloveniji, bi morali predvsem preizkusiti s točkami z zgoraj navedenega seznama. Morda bo kdo v medijih začel z rubriko Nadzor korupcije, ki bo opogumila žvižgače, da bodo posredovali informacije. V drugih državah se je izkazalo, da je treba žvižgače zaščititi in spodbujati. Treba je imeti kriterije, na podlagi katerih se izognejo klevetanju in hujskačem ter se ukvarjajo s stvarnimi zadevami. Politika ničelne tolerance se lahko izvaja samo z resničnimi dejstvi, sicer nastane samo sistem različnih mnenj. Žal se pogosto zgodi, da se sodi na osnovi mnenj namesto dokazov.
Zanimivo, v tabeli Transperancy International o korupciji je Slovenija leta 2015 obtičala v drugem kvartilu; stanje je v primerjavi z letom 2012 praktično enako, ima celo eno točko manj. Precej slab rezultat, če pomislimo, da so vlade napovedale boj proti korupciji.
Več lahko preberete na portalplus.si.
