Z nekaj cinizma lahko rečem, da je najuspešnejša poteza zdajšnje vlade v tem, da so za novega gospodarskega ministra postavili človeka, ki pravi, da nima političnih ambicij in da je leto in pol, ki ga bo preživel na ministrstvu, tudi vse. To lahko pomeni, da gospodarski minister Metod Dragonja ne bo nasedal predvolilnim manevrom in bo mogoče, če se ne bo vdal interesom preostalih politično bolj dejavnih vladnih kolegov, postavil vsaj zasnove zdravih temeljev gospodarske politike Slovenije.
Upanje je majhno, a je. Gospodarske razmere so vse preveč resne, da bi se lahko z njimi še naprej igrali. Včerajšnja izjava vlade, ki je izboljšane ocene komentirala z besedami, da se je kot pravilna pokazala usmeritev zdajšnje vlade, ki je končala pretirano rezanje odhodkov in se odločila za bolj umirjeno politiko proračunskega uravnoteženja, je čisto zavajanje. Edini razlog, da je bil lanski upad manjši od napovedanega, je namreč neto izvoz. Statistično nam je šlo manj grdo od pričakovanj, ker je čedalje več prebivalcev na cesti lačnih, kupujejo manj v trgovinah in s tem kupujejo tudi manj uvoženih izdelkov. V tujini gre ljudem bolje in kupujejo več, tudi več izdelkov naših izvoznikov.
Rezultat je večji presežek zunanje menjave. Ustvarjen izvozni zaslužek pa se je, tudi z višjimi davki, delno stekel v državni proračun, ker, kot pravi vlada sama, država ni hotela varčevati. Delno pa so prezadolžena podjetja vračala upnikom, berite – bankam.
Hvala za takšno politiko, od katere imajo prebivalci in podjetja čedalje manj. Tiste, ki menite, da smo na dobri poti, je treba opozoriti, da bodo delovna mesta izginjala vsaj še dve leti. Letos jih bo usahnilo okoli deset tisoč, kažejo napovedi evropske komisije. To je približno sto milijonov evrov manj v proračunu, pol nepremičninskega davka bi s tem prihranili ali pa lanski dvig DDV.
In seveda je treba opozoriti na strah komisije, da se bo strukturni primanjkljaj javnih financ, to je tisti primanjkljaj, kjer so izključeni enkratni in sezonski vplivi, leta 2015 znova povečal.
Javne finance se tako izboljšujejo le na videz, dejansko pa so težave čedalje večje. Zato je toliko bolj pomembno, da država več pozornosti usmeri urejenemu konkurenčnemu poslovnemu okolju. Ne, to ne pomeni, da je konec javnega varčevanja. Prav nasprotno. Javno porabo bo treba prilagoditi sposobnosti plačevanja prebivalcev in podjetij. In ne, to ne pomeni nujno rezanja stroškov na levi in desni.
Več lahko preberete v Financah.
