Je Türkov »za skupno dobro« iskren?

Avtor: Bogomir Štefanič. Vir: Družina. Pojmi, ki so doma predvsem v družbenem nauku Cerkve, imajo lahko v drugih ustih drugačen, celo zavajajoč zven.

…..

Širina in katoliška obarvanost slogana Za skupno dobro je v izrazitem nasprotju s stališči, s katerimi si je dr. Türk pred petimi leti odprl vrata predsedniške palače. Cerkvene ustanove oziroma ustanove v krščanstvu utemljene civilne družbe, ki si prizadevajo za skupno dobro, so tedaj z nelagodjem opazovale denimo Türkovo prepričanje, da morata biti država in Cerkev ločeni tudi na socialnem področju. To stališče se nam je takrat zdelo tako čudaško, da smo hoteli stvari takoj razčistiti – no, prošnja za intervju je zaradi neodložljivih obveznosti obvisela v zraku, in tako nismo mogli izvedeti, ali načelo državno-cerkvene ločitve v predsednikovi viziji (skrajno laicistične?) Slovenije kršijo tudi katoliški vrtci, domovi za ostarele, materinski domovi, varne hiše, komune za zdravljenje odvisnosti, službe, ki so na voljo beguncem in azilantom ali pa žrtvam trgovine z ljudmi, zavodi, ki skrbijo za dnevno varstvo oseb z motnjami v duševnem razvoju, ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, svetovalnice za zakonce …

…..

V kampanji pred petimi leti je, za kar je bil očitno nagrajen z volilnimi glasovi, nasprotoval tudi polnemu javnemu financiranju izvajanja javno veljavnih programov v zasebnih šolah, saj je v takšni ureditvi videl nevarnost »demontaže« javnega šolskega sistema, ne pa enakopravnega obravnavanja zasebne – tudi cerkvene – pobude k skupnemu dobremu na šolskem področju. Ljudje, ki tudi danes demonizirajo te pobude in v javnosti širijo prepričanje, da bi »evtanazija« zasebnega, torej zlasti cerkvenega šolstva rešila javno, so še vedno njegovi ključni podporniki. Ko že omenjamo evtanazijo: morda ni odveč spomniti, da Türkov volilni štab vodi človek, ki se je javno zavzel za t. i. pravico do evtanazije, terapevtsko kloniranje, raziskave na zarodkih – vsa ta ravnanja so seveda popolnoma tuja krščanskemu razumevanju dostojanstva človeka in skupnega dobrega, kakor ga vidi družbeni nauk Cerkve.

….

Slovenija bi v takih razmerah najbrž potrebovala predsednika, ki vendarle vidi dlje od lastnega nosu, kakor se je to ob raznih odlikovanjih, hudih jamah, mandatarskih preigravanjih, aristokratskih izpadih … dogajalo zadnjih pet let, in bi res zastavil vse moči za prav razumljeno skupno dobro.

Več: Družina