Te dni smo priča predstavitvam o nepravilnostih, ki so spremljale snovanje in izgradnjo nove enote v Termoelektrarni Šoštanj. Policija je predstavila svoje izsledke, dopolnile pa so jo televizijske hiše in druga javna občila. Naj povzamem nekaj pomembnejših podatkov in vtisov iz teh dni. Škoda naj bi dosegala 285 milijonov EUR, povzročilo pa naj bi jo 10 osumljencev. Nekatere so nam novinarji celo predstavili, vendar me niso prepričali o njihovi krivdi, seveda tudi ne o njihovi nedolžnosti. Nastopajoči pa niso bili več enotni, tudi ne preprečljivi, kar je razumljivo, saj prihaja trenutek resnice in vsi se hočejo otresti svojega dela krivde.
Na zaslonih so nam prikazali vilo na obali otoka Krka, ki naj bi nam ponazorila, kam je ob tej izgradnji lahko odtekal denar. Ne, ni tako, ne gre za nekaj apartmajev, za denar, ki je izpuhtel, bi na Azurni obali lahko zgradili turistično mesto za 10 000 (deset tisoč) turistov. Morda pa ga nekje že gradijo?!
Soočenja, ki smo jih spremljali na zaslonih, so prikazala na eni strani spretnost, ki je pomembna za gledanost oddaj, hkrati pa na drugi tudi nebogljenost novinarjev v dokazovanju resničnega stanja samega vlaganja. To je seveda razumljivo, tako dokazovanje zahteva ustrezno strokovno znanje, prave strokovnjake in nekaj časa, vendar ne nekaj let, pač pa nekaj mesecev. Uberemo pa lahko tudi drugo pot, na razpolago imamo dejanska podatka za določitev škode, to sta: 1 milijon EUR/MW in 47 EUR/MWh. Prva številka pomeni evropsko tržno ceno vlaganj za 1 MW električne moči in druga evropsko tržno ceno za 1 MWh električne energije.
Z upoštevanjem teh podatkov bi bila lahko vrednost vlaganj največ 700 in ne 1 400 milijonov EUR, cena električne energije na pragu HSE pa 47 in ne 60 EUR/MWh, ki jo bo HSE s težavo dosegala s povprečjem stroškov Dravskih elektrarn in Termoelektrarne Šoštanj, saj bo lastna cena iz TEŠ 6 po moji oceni 87 EUR/MWh. Ta razlika v cenah električne energije bo povzročila vsako leto izgubo v vrednosti 100 milijonov EUR. To izgubo bomo seveda plačali državljani!
Imena posameznikov ožje strokovne skupine prihajajo počasi na dan, do sedaj so se skrivali za poslovno skrivnostjo. Vendar je to le ožji krog. Njemu je treba dodati še vse oblastne organe in posameznike, ki so sodelovali v snovanju enote in njeni izgradnji.
Vsekakor je v primeru TEŠ 6 zatajila predvsem oblast! Zavedati se namreč moramo, da jo ne gradimo, ker bi jo potrebovali, ampak po mojem prepričanju zato, ker je dobitek 700 do 800 milijonov EURO tako mamljiv.
Postopek snovanja in odločanja o izgradnji TEŠ 6 ni bil pregleden in je potekal za zaprtimi vrati, skrit pred očmi javnosti. V urejeni državi se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Račun za negospodarno rešitev bomo plačali vsi državljani in le vlada je tista, ki nas more in mora zaščititi pred spornimi in negospodarnimi vlaganji. Vlada je vedno odgovorna za neoporečnost postopka, ki ga predpisuje veljavna zakonodaja in to od zasnove, izbora do končnega prevzema enote. Tega nobena vlada v postopku TEŠ 6 ni zagotovila. Seveda nam tudi nobena ni dokazala smotrnosti te graditve.
Pred leti, najbrž se še spomnite, so se te vrste zgodbe začele z operacijskimi mizami in s kakšnim izgubljenim milijonom, danes pa smo skoraj tik pred izgubljeno milijardo. Strašljivo in pogubno za državo! Oblast je sodelovala pri vseh teh škodljivih rešitvah, zato je njena odgovornost nesporna in največja. Če bi se namenila gospodarno vlagati, bi vse te škodljive rešitve lahko preprečila. Odgovornost za te velike spodrsljaje tiči predvsem v državni upravi, ki je pri teh rešitvah sodelovala in ne spominjam se, da bi kdaj kakšen državni sekretar odstopil, ker se ni strinjal z odločitvami vlagateljev. Podobna je odgovornost obeh nadzornih svetov v HSE in TEŠ. Vsi ti so sodelovali pri odločitvah, ki so ustvarjale te pogubne posledice. Žal, tukaj še vedno ne iščejo povzročiteljev te zavožene izgradnje. Sam sem prepričan, da bi morali začeti iskati na ministrstvih.
Gotovo je najprimernejša rešitev pridobiti nazaj sredstva, ki so odtekla mimo. Vendar ne le 285 milijov, kot jih pogrešajo v policijski preiskavi, ampak 700 do 800 milijonov EUR. To znižanje vlaganj bi omogočilo HSE še sprejemljivo gospodarno obratovanje. Zanimivo, da v državni upravi, ne na gospodarskem, ne na finančnem ministrstvu za te vrste ukrepanj ni nobenega zanimanja.
Če je od izgubljenih sredstev le 285 milijonov takih, ki jih uvršča policija med tiste, ki so lahko posledica kaznivih dejanj, ostane še najmanj 415 miljonov EUR tistih, ki so potem posledica nestrokovnih odločitev. Kaj pa s temi? Jim bomo to škodljivo nestrokovnost kar spregledali? Ni odločujoča samo škoda, ki so jo povzročili, pomembno jim je preprečiti, da bi jo delali naprej, saj vsi še vedno trdijo, da je to najboljša rešitev. Strokovnjaki, ki s svojo nestrokovnostjo delajo škodo, so družbi nevarni najmanj toliko kot osumljenci kaznivih dejanj.
Izgradnja TEŠ 6 je vzorec razgradnje vrednot slovenske države. To je usmeritev, ki sta jo ustvarila »nacionalni interes«, skrb za družinsko srebrnino in prijemi, ki se ohranjajo iz obdobja socializma. Z vrednostnim naborom, ki ga še premoremo, s tako usmeritvijo le izgubljamo. Sam sem prepričan, da država ne zmore gospodariti, zato je edina pot za našo blaginjo odprodaja srebrnine, odprodaja državnih podjetij.
TEŠ 6 je vzorec, ki se v spodobni družbi ne bi smel zgoditi. Podtaknila sta nam ga stroka in oblast, ki ostaja ravnodušna, čeprav pravljična rešitev že izgublja svoj sijaj. Neupravičenemu presežku vlaganj, ki dosega 700 do 800 milijonov, bomo vsako leto dodali še 100 milijonov EURO izgube v Holdingu slovenskih elektrarn.
Polomija stoletja?! Presodite sami!
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
