Če v sredo govoriš, da druge možnosti kot varčevanje ni, v ponedeljek pa privoliš v vse pogoje sindikatov, je to malce čudaško.
Priznam, pri varčevanju v javnem sektorju mi je iz dneva v dan manj jasno. To ni šala. Osebno si brutalno varčevanje, o katerem govorijo sindikalisti, predstavljam kot zniževanje plač in množično odpuščanje. Nekaj takega kot v Grčiji. Skratka, delo pri odhodkih. Zato me presenečajo statistike Sursa in AJPES. Če najbolj sveže, septembrske, številke primerjamo s septembrskimi iz leta 2008, ko je propadla investicijska banka Lehman Brothers in se je uradno začela svetovna finančna kriza, pridemo do zanimivega sklepa. V javnem sektorju se ni zgodilo nič. In to kljub temu, da vsako leto nekaj tednov poslušamo prepire med vlado, ki želi varčevati, in sindikati, ki imajo varčevanja dovolj. Katerega varčevanja?
Po podatkih iz baze AJPES je slovenski javni sektor od septembra 2008 do septembra 2014 pridobil 3.397 zaposlenih. Statistični urad računa drugače in po njegovih podatkih se je število zaposlenih v javnem sektorju (sektor država) povečalo za 11.568. Gremo še korak naprej: po podatkih iz AJPES je masa plač za zaposlene v javnem sektorju septembra 2008 znašala 272 milijonov evrov, septembra letos 276 milijonov. Na vprašanje, ali je to varčevanje, naj si odgovori vsak sam. Vseeno pa si za primerjavo poglejmo, kaj se je v teh šestih letih zgodilo v zasebnem sektorju: tako AJPES kot Surs ugotavljata, da je v tem obdobju izginilo okoli 75 tisoč delovnih mest. Brutalno, kaj ne? Poglejmo si še septembrsko povprečno bruto plačo: v javnem sektorju je znašala 1.749 evrov, v zasebnem 1.518 evrov, je razvidno iz podatkov v bazi AJPES.
Če prav razumem številke, ki jih nizata vladna in sindikalna stran, pravzaprav varčujemo pri nečem, česar nikoli nismo imeli. To je zvišanje plač, ki ga je obljubila zloglasna Virantova plačna reforma. Javni sektor, spet, če razumem prav, se torej ni odpovedal pravzaprav nobeni pravici, temveč le nečemu, kar mu je bilo obljubljeno.
Več lahko preberete v Financah.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
