Od predsedniške kampanje leta 1976 naprej za napovedovanje zmagovalca volitev uporabljam naslednjo zanesljivo, dasiravno neznanstveno metodo. Pokličem svojih pet bratov in sester. Če za kandidata glasujemo s štiri proti dva, kot smo glasovali v primeru Obame in Reagana, potem bo kandidat z več glasovi nedvomno zmagovalec. Če glasujemo s tri proti tri, kot denimo pri Bushu in Goru, bo rezultat zelo tesen. Tokrat pa je bilo zelo čudno: dva izmed bratov in sester sta glasovala za Trumpa, eden za Clintonovo. Druga polovica nas ne prebavlja ne enega ne drugega kandidata! Kljub temu se nisem zmenil za podatke pred svojim nosom in sem nekako domneval, da bo zmagala Clintonova, četudi na tesno. Pa sem se zmotil. Toda moja zanesljiva metoda je pokazala pravilno, le da jaz nisem hotel sprejeti rezultata. V prihodnjih nekaj tednih bo sledilo še več takšnih analiz, ko bodo razni “strokovnjaki” in “izvedenci” poskušali ugotoviti, zakaj so spregledali pomembne podatke in niso napovedali Trumpove zmage.
Kljub vsem bojaznim večine mojih nekdanjih kolegov na zunanjem ministrstvu obstaja nekaj stvari, ki utegnejo biti v času Trumpa boljše. Njegova želja, da se izogne novi hladni vojni z Rusijo, je hvalevredna, medtem ko njegovo razumevanje, da imamo preveč sovražnikov in da se moramo osredotočiti na enega izmed njih, na najhujšega, torej na islamski ekstremizem, nakazuje na zrel pragmatizem. Toda Trump je preveč nepredvidljiv, zato si nikoli nisem želel, da bi kdaj postal predsednik. V prihodnjih štirih letih je namreč sposoben povzročiti veliko škode. Pa vendarle je v porazu obstoječega stanja nekaj osvežujočega, privlačnega, celo razveseljivega: ni namreč porazil samo liberalnega demokratičnega establišmenta, marveč tudi konservativni republikanski establišment. Njegova zmaga ni samo poraz za privržence svobodne trgovine in Wall Street, ampak je tudi poraz za tisto, kar je bilo videti kot nezadržno približevanje večji politični korektnosti in liberalni netoleranci do tistih, ki ne delijo njihovega pogleda na svet.
Kako je torej lahko zmagal? Kako je mogoče, da je nekdo, ki je tako neartikuliran in vulgaren, na svojo stran pridobil toliko volivcev? Nekateri snobovski demokrati bodo tiste, ki so glasovali za Trumpa, označili za nevedne, neizobražene in ksenofobne, toda upati moramo, da bodo vsaj nekateri pogledali globlje. Za Trumpa so glasovali tudi mnogi dobri, spodobni, delavni in pametni ljudje. Več mesecev smo brali, kako se morajo republikanci zazreti sami vase, da bi se lahko spremenili in zagotovili, da za svojega predsedniškega kandidata ne bodo nikoli več nominirali nekoga, kot je Trump. Vsi ti prispevki so temeljili na predpostavki, da bo Trump gladko izgubil. Toda zdaj se je zgodilo nasprotno in skrajni čas je, da demokrati razmislijo, kako so dovolili, da se je to zgodilo. Medtem ko so bili zaposleni z vsiljevanjem politične korektnosti v univerzitetnih kampusih in z zagotavljanjem dostopa do stranišč vsem, ne glede na njihov biološki spol, niso opazili, da se velik segment Američanov ne more identificirati s temi cilji, da se počuti izdanega in odtujenega. V zadnji polovici stoletja smo bili priča postopni marginalizaciji delavskega razreda, verujočih ljudi in socialnih konservativcev. Medtem ko so republikanci opravili odlično delo, da so zaščitili bogate, in so demokrati opravili enako občudovanja vredno delo za zaščito revnih, nihče izmed njih ni storil veliko za srednji razred, ki se težko prebija iz dneva v dan. Hkrati nobena stranka ni storila veliko za premostitev prepada med Američani, ki zagovarjajo tradicionalne družinske vrednote, ter tistimi, ki hrepenijo po večji vključenosti in strpnosti. Namesto tega so republikanci “družinske vrednote” izrabljali za razširjanje strahu in nezaupanja, demokrati pa so “vključenost” uporabljali kot parolo za svojo lastno zlobno vrsto liberalne nestrpnosti in moralne superiornosti.
Velika poraženka teh volitev ni Hillary Clinton, pa tudi demokratska stranka ne. Pravi poraženci so Američani. ZDA so izgubile, ker so te volitve pokazale, kako razdeljeni, prestrašeni in zmedeni so Američani.
Več lahko preberete na vecer.com.
