Tokrat smo v goste povabili za mnoge najeminentnejšega slovenskega pišočega novinarja in komentatorja Dr. Bernarda Nežmaha. V pogovoru z Jožetom Možino sta se dotaknila stanja v slovenskem novinarstvu, pri čemer je Nežmah, kot pisec knjige o tej tematiki, ocenil, da je najnižjo stopnjo doseglo v času, ko je novinar kot družbenopolitični delavec pisal po nareku komunistične partije. Kot sopotnik slovenske pomladi je obudil spomin na zanimive prigode s plakatno afero, sploh pa t. i. »Dolančevo odštevanko«. Nežmah je namreč v Mladini uvedel rubriko, kjer so odštevali čas do upokojitve takrat še izredno vplivnega partijskega politika Staneta Dolanca. Z njim je dvakrat tudi delal intervju, prvega pa je avtoriziral Milan Kučan, kar je za Nežmaha pomenilo, da v komunističnem vrhu prihaja do menjav. Leta 1987 je Nežmah odšel na študij lingvistike na Švedskem , še vedno pa predava tako na Filozofski fakulteti kot tudi na Fakulteti za medije. V nadaljevanju pogovora je intervjuvanec ocenil delovanje bivše države in vzroke za njen propad. V slovenskem političnem in medijskem prostoru pogreša držo pozitivne kritike, ki jo slikovito ponazori na primerih iz Francije po drugi svetovni vojni, ko so tudi nasprotnikom priznavali tisto kar je bilo dobro, pri nas pa se v politiki in medijih še vzdržujejo radikalne delitve in izključevanja, ki so se uveljavila med drugo svetovno vojno in po njej. Kot nevzdržen politični projekt, naravnan proti okolju in zdravi pameti je Nežmah ob koncu izpostavil gradnjo lakirnice na rodovitni zemlji v Hočah. Z obžalovanjem ocenjuje, da je drža večine slovenskih medijev ob tem vprašanju podporna apetitom multinacionalke in vlade, namesto da bi bila kritična.
Napoved: nedelja 23. april, TVS 1, 21. 05