Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih odpira vrata socialnemu eksperimentiranju, opozarjajo strokovnjaki. Hkrati pa v družbi in predvsem v šolski sistem vnaša elemente teorije spola.
Po besedah kliničnega psihologa dr. Janeza Mlakarja so vse raziskave, ki jih navajajo zagovorniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o dobrobiti otrok v istospolnih skupnostih na trhlih temeljih. „Če govorimo iz stališča stroke in znanosti, potem smo zavezani predvsem dejstvom – ne glede na to, ali so ta dejstva nekomu všeč, ali niso všeč.“
Raziskave, ki so jih v Ameriki izvedli na otrocih v istospolnih zvezah, so po besedah dr. Mlakarja netočne, saj niso spremljale otrok v vsej dobi odraščanja, o njihovem počutju pa so spraševali le njihove istospolne starše. „Sodobne raziskave pa kažejo, da so ti otroci nekajkrat bolj izpostavljeni raznim motnjam v svojem razvoju; da so v tem smislu ogroženi in da nikakor niso enaki otrokom, ki odraščajo v heteroseksualnih skupnostih“.
Nevarnost, ki jo prinaša omenjena novela zakona je uvajanje teorije spola v našo družbo. „Prva stvar, ki jo ta teorija uči je, da človeška identiteta kot ženska in moška ne obstajata. To se pravi kot ženska nima svojega bistva in moški nima svojega bistva. Vse je samo produkt družbe.“ Teorija spola se je začela že v 50.ih letih, v zadnjih dveh desetletjih pa je dobila povsem nove razsežnosti. „Teorija spola je res neka filozofska teorija v osnovi, ki je skregana z vsemi empiričnimi znanostmi“, je prepričan Janez Mlakar.
Zapisala Marjana Debevec. Več lahko preberete na radio.ognjisce.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
