J. Levart, Radio Ognjišče: “Hitreje, višje, močneje”

Je temeljna filozofska misel, geslo, ki so ga gojili antični Grki kot civilizacija, ki nam je dala olimpijske igre, ki se danes, več kot 2500 let od prvih začenjajo v brazilskem Riu. Dogodek leta, na katerem se bodo športniki ponovno zbrali in pred množicami gledalcev in milijoni ljudmi pred televizijskimi zasloni merili svoje moči.

Na prvi pogled in sodeč po odzivih športnikov, nevladnih organizacij in domačinov – Brazilcev, imajo letošnje igre dokaj slabo popotnico – enormne finančne stroške in posledično pomanjkanje denarja, nedokončane objekte, grozovito onesnaževanje narave, grožnjo terorizma in še bi lahko naštevali. A vendar, vsi ti problemi bodo kmalu pozabljeni. Za kuliso spektakla, ki ga lahko ob odprtju pričakujemo, se bodo združili brazilski temperament, predtekmovalna mrzlica in ponos športnikov, ki se jim z udeležbo na olimpijadi uresničujejo življenjski cilji in se vsaj delno poplača njihov trud.

Olimpijske igre pa še zdaleč niso zgolj športni dogodek, temveč tudi kulturni, politični in gospodarski dogodek. Šport je postal posel, trgovina, ki vrhunec doseže ravno na olimpijski igrah ter se prilagaja logiki kapitala, šova in zabave. Predvsem pa so igre že zelo dolgo, na tisoče kilometrov oddaljene od njihovega temeljnega namena, ki so ga gojile antične olimpijske igre. Geslo hitreje, višje in močneje danes beremo in razumemo kot »več dobička, še več dobička« …

Že leta 776 pred Kristusom, pravijo zgodovinski podatki, so v antični Grčiji organizirali prvo športno tekmovanje in ga poimenovali po kraju, kjer se je tekmovanje odvijalo. Mnogi zgodovinarji trdijo, da so igre še starejše in povezane z mnogimi miti in legendami. Imele pa so temeljno značilnost – bile so dogodek, ki je združil in poenotil vse Grke iz različnih državic in kolonij. Bistveno je bilo torej združevanje, enotnost in mir, saj so v času iger prekinili vojne in boje. Igre so bile bolj kot športni, predvsem kulturni in tudi religiozni dogodek, lahko bi rekli celo obred in ritual v čast grškim bogovom. Pred tekmovalnostjo je imela prednost skladnost telesa in duha, enakopravnost, svoboda in prijateljstvo ter vrednote, kot so srčnost, hrabrost in harmonija.

Če je kaj od tega ostalo danes, je to gotovo ritual, obred, ki igram daje posebno noto, čeprav je sodobni ritual obrnjen na glavo in ne časti Boga, ampak je v službi biznisa in profita. Pa vendar znajo Brazilci celo Jezusa, ki k svojimi razprostrtimi rokami objema mesto Rio, vključiti v predtekmovalno mrzlico. In tu je največja tragedija sodobnega olimpizma.

Več lahko preberete na radio.ognjisce.si.