J. L. Černič, Iusinfo: Tristo

Naslov današnje kolumne se ne nanaša na hollywoodski film režiserja Snydera iz leta 2007 o antični bitki pri Termopilah. Njena vsebina pa zato ni nič manj tragična, morda le za kanček manj glamurozna. Slovenija je letošnjo jesen presegla »magično« mejo tristotih sodb, kjer je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo kršitev vsaj enega člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Uradna statistika je sicer dostopna le do julija letošnjega leta, pri čemer sporoča, da je ESČP v letošnjem letu do julija podalo 21 sodb zoper Slovenijo. Iz letnega poročila za leto 2013 izhaja, da je do konca leta ESČP v 275 primerih ugotovilo kršitev vsaj enega člena Evropske konvencije. Iz baze HUDOC pa je razvidno, da je bila Slovenija v letošnjem letu spoznana za odgovorno kršitev vsaj enega člena Evropske konvencije vsaj še v 28 primerih. ESČP je tako do sedaj ugotovilo, da je Slovenija od leta 1994 kršila Evropsko konvencijo vsaj v 303 zadevah. Največ sodb se nanaša na kršitev pravice do poštenega sojenja v razumem roku. Če javno dostopni podatki iz baze HUDOC držijo, se stanje na področju varovanja in uresničevanja človekovih pravic v Sloveniji ne izboljšuje, ampak kvečjemu poslabšuje.

Slovenija je bila že pred letošnjim letom na nehvaležnem prvem mestu držav po številu sodb ESČP na število prebivalstva z ugotovljenim kršitvami Evropske konvencije. Zdi se, da je v iztekajočem se letu svoj položaj le še utrdila. Statistični podatki so več kot alarmantni, zaradi česar zahtevajo skrbno ter resno obravnavo. Dosegli so že takšno stopnjo resnosti, da jih nosilci državnih oblasti ne morejo več kar tako pometati pod preprogo, če jim je seveda kaj mar za izboljšanje stanja na področju varovanja človekovih pravic.

Najprej se bo potrebno vprašati zakaj smo dosegli tolikšno število obsodilnih sodb Evropskega sodišča in zakaj se varovanje človekovih pravic prav nič ne izboljšuje. Več kot očitno je, da težave nastajajo ne le zaradi pomanjkljivega znanja o Evropski konvenciji, ampak morda tudi zaradi premajhnega zavedanja resnosti problema. Odsotnost resnega obravnavanja takšnih sistematičnih in vsesplošnih težav izhaja iz vseh vej oblasti v Sloveniji, pa tudi od organov, ki naj bi delovali na področju varovanja človekovih pravic. Denimo, letno poročilo urada Varuhinje človekovih pravic za leto 2013 obravnava le posamezna drevesa – navaja denimo le dve sodbi Evropskega sodišča zoper Slovenijo, ne vidi pa celotnega gozda, torej sistematičnih in vsesplošnih težav slovenske države, prvič, pri uresničevanju Evropske konvencije, in drugič, pri izvrševanju sodb Evropskega sodišča v slovenskem pravnem redu.

Zanemarjanje tega splošnega in sistematičnega problema se zato kaže v institucionalni podhranjenosti državnih organov, ki zastopajo Slovenijo pred Evropskim sodiščem, in odsotnosti institucij, ki naj bi bile odgovorne za uresničevanje Evropske konvencije in izvrševanje sodb Evropskega sodišča. Hrvaška, ki se tudi srečuje s številnimi težavami, sicer v manjši meri kot Slovenija, je pred nekaj leti ustanovila poseben Urad zastopnika Republike Hrvaške pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki ne samo, da državo zastopa, ampak je odgovoren tudi za izvrševanje sodb Evropskega sodišča zoper Hrvaško v hrvaškem pravnem redu. Spletna stran Urad se primae facie zdi idealna, saj so v glavnih treh okencih izpostavljeni sodna praksa, spodbujanje EKČP in izvrševanje sodb EKČP. Če ne drugega, spletna stran pokaže na zavzetost hrvaške države pri spoštovanju Evropske konvencije in uresničevanju sodb EKČP.

Neznanje, ravnodušnost in dvoličnost so pogosto težave pri učinkovitem varovanju človekovih pravic v slovenskem prostoru. Te težave zagotovo niso nepremostljive. Nosilce pravosodnih funkcij bi bilo potrebno primerno izobraziti, da bi dobili vpogled v sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Seveda, se lahko pojavijo težave, če posamezniki niso naklonjeni pridobivanju znanja o sodni praksi Evropskega sodišča oziroma se nanjo kasneje pri svojem delu ne želijo sklicevati ali prejemajo signale od nadrejenih, da takšno sklicevanje ni zaželeno. Upravni del izvršilne veje oblasti pa bi moral storiti več pri razširjanju Evropske konvencije in preostalih dokumentov na področju varovanja človekovih pravic.

Več lahko preberete na Iusinfo.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.