Človeško življenje obsega odgovornost, saj smo govorna bitja, z besedo zavezani drugemu
Pred tedni je uvodničar Družine zapisal, da ne potrebujemo škofov, ki bi kazali roge, pač pa škofe, ki bodo zagotavljali Kristusovo izročilo. Dodal bi, da potrebujemo škofe, ki bodo v veri zaradi Boga nesebično služili ljudem in pošteno, odgovorno ter neustrašeno opravljali svojo službo resnici in pravičnosti. Od vseh ljudi, od kristjanov še bolj, samoumevno pa od klerikov pričakujemo odgovorno ravnanje, saj verni ne živimo zase, pač pa življenje živimo Bogu, ki smo mu odgovorni za svoje življenjsko poslanstvo in o njem ljudem ne glede na to, kaj smo. Človeško življenje obsega odgovornost, saj smo govorna bitja, z besedo zavezani drugemu, zaradi česar: »Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega« (Mt 5,37).
Odgovornost potrdimo v odgovoru, ki je zaveza, zato so mnogi celo svoje življenje zastavili za besedo, dano v veri Bogu ali/in svojim v domu, tako krščanski in drugi pričevalci, katerih kosti je polna Slovenija, kot znova potrjuje Brnik. Slovenskim in drugim žrtvam totalitarizmov dolgujemo kot ljudje hvaležnost za zvestobo človeškemu dostojanstvu in kot kristjani za pričevanje v veri. Zamolčani in zasuti, še vedno ne dostojno pokopani, trkajo na našo vest, da bi jih osvobodili dvojnega umora, kot je dejal škof Lipovšek, Slovence osvobodili prekletstva ter odprli pota osebnega in družbenega ozdravljenja. Čeprav imajo politično odgovornost predstavniki države, je celo dvojna moralna odgovornost škofov, da s človeškim in verskim dostojanstvom prilično ali neprilično neustrašeno stopijo na stran zatrtih, zamolčanih in branijo njihovo pravdo. Le tako bomo odprli rane, ki nezavedno režejo v narodno tkivo, kar je vzrok za zavoženost, dvoličnost in potuho, za katero se pogosto skrivamo, nesposobni priznati resnico in prevzeti vsak svoj del odgovornosti. Zvestoba resnici in pravičnosti je pristna človeška odgovornost tudi do žrtev, saj krščanstvo s tem nedvoumno odstira človeški obraz, v katerem se moramo ogledati, čeprav tudi kristjani žal nismo (bili) vedno in povsod zvesti. V tem duhu nam in vsem ljudem sprašuje vest papež Frančišek v Lampedusi. Žrtvovati ali pustiti žrtvovati ljudi ne smemo, ne tu ne kje drugje. Odgovornost Evrope in nas je, da se ne sprenevedamo ob tragedijah beguncev, pač pa z ustrezno politiko v svetu preprečujemo vojne in nasilje ter odpravljamo meje in pregrade v srcih in državah. Koliko tragedij in človeških žrtev bi lahko preprečili z odgovornim človeškim ravnanjem!
Zakaj pri nas vlada še vedno namesto tega, da bi prevzela odgovornost, to prelaga na druge? Zaradi stranpoti vodilnih bivšega režima so drugi in drugačni postali žrtve samopašnosti, nesposobnosti politikov in nadzornikov sistema: po nedolžnem pobiti med vojno in po njej, zaprti, preganjani in javno ožigosani kot razredni sovražniki do danes. Ker leta 1990 neodgovorno takemu načinu nismo rekli »ne«, umiramo na obroke, ponavljajoč vzorce neodgovornosti, nedelavnosti, zahrbtnosti ali prelaganja bremen na pleča najšibkejših, ki bi jih morali prevzeti vodilni. Za lastne napake in opustitve vladajočih se iščejo dežurni krivci in se obsoja njih, ki opozarjajo na stranpoti te družbe – žal včasih tudi v Cerkvi –, namesto da bi odgovorni v politiki ter na drugih mestih opravili, kar so dolžni. Neodgovornost je postala nacionalna bolezen, ki jo sistemsko spodbujajo mediji in druge veje oblasti, ker sami niso napravili odgovornega državotvornega koraka, pač pa tonejo v političnem preživetju. Žal se bolezni političnega životarjenja za vsako ceno prepušča v dvajsetih letih samostojne države tudi preveč pomladnikov. Reformni ukrepi zato vse bolj bremenijo posameznika pa kulturno področje (cerkve) in socialno mrežo, a odgovorni spregledujejo kraje, zavožene projekte in negospodarno ravnanje, zaradi česar so že ali bodo plačali ceno posamezniki – oškodovani delavci oziroma brezposelni in obrobni državljani. Ob nujnem varčevanju je tako v Evropi, še bolj pa v naših neurejenih razmerah, na mestu vprašanje, kako odgovorno preložiti bremena reforme na pleča vseh tako, da se zaostri odgovornost bolje stoječih ter vodilnih in spodbuja inovativnost.
Več: Družina
