J. Ferjan, Nova24tv: Ko Cerarjevi vladi postaviš ogledalo, spregovorijo dejstva

Premier, si upate primerjati Slovenijo z državami Višegrajske skupine?

V letošnjem letu smo slišali veliko pravljic, kako je Slovenija izšla iz krize, kako smo končno obrnili stvari v pravo smer, kako naša najbolj etična vlada dela in deluje naravnost odlično. Vladi pa je treba postaviti ogledalo, najbolje tako, da podatke postavimo v kontekst stanja v Sloveniji in naredimo mednarodno primerjavo.

Kdorkoli se vsaj malo spozna na gospodarstvo ve (po logiki pa je to znano vsem), da spremembe pridejo po določenem obdobju po sprejetju ukrepov. Kakšne ukrepe je v zadnjih dveh letih sprejela Cerarjeva vlada, da bi se z njimi lahko pohvalila in požela rezultate? Če je to vpis pravice do pitne vode v Ustavo RS in vrnitev 2. januarja kot dela prostega dneva, potem pa res kapo dol naši napredni in izjemni vladi. Tudi vas zanima, kakšne koristi bomo imeli državljanke in državljani od tega?

Od medijske manipulacije do konkretnih številk in konteksta

Po javno dostopnih podatkih eurostata je stanje oz. primerjava rasti BDP med nami in Višegrajsko skupino naslednja: Slovenija (2,3 odstotkov), Madžarska (3,1 odstotkov), Slovaška (3,8 odstotkov), Poljska (3,9 odstotkov) in Češka (4,5 odstotkov). Države Višegrajske skupine so torej bistveno uspešnejše od Slovenije. To so države, ki so leta 2004 skupaj z nami vstopile v veliko družino Evropske unije. So države, ki jih je Slovenija močno prekašala.

Ja, Slovenija je bila takrat svetleča zvezda na evropskem nebu. Kaj pa danes? Ali sploh še svetimo? Ali smo sploh še zvezda? Nekateri si želijo, da ta evropska zvezda ne bi bila več rumena, temveč bi postala rdeča, ki smo se ji zavestno odrekli pred več kot četrt stoletja. S tem pa smo se odrekli tudi vsej totalitarni in socialistični nesnagi, a očitno bomo na ukinitev privilegijev in delitev na ‘prvorazredne’ in ‘drugorazredne’ državljane še morali počakati.

Najvišje stopnje rasti v letu 2014 so imele Irska (4,8 odstotkov), Madžarska (3,6 odstotkov), Malta (3,5 odstotkov) in Poljska (3,4 odstotkov). Litva, Romunija, Estonija, Slovaška, Latvija, Poljska in Bolgarija so bile leta 2003 pod povprečjem EU-28 in so se do leta 2013 najbolj približale temu povprečju, medtem ko je Grčija zdrsnila še nižje od omenjenega povprečja, tako kot Ciper in Slovenija.
Več: Nova24TV