J. Bartolj, blog: Dekadentna Evropa na poti v smrt

Primer neke 44 letne Nancy, ki je hotel postati Nathan in so jo pred dnevi evtanazirali v Belgiji, me je pretresel. Zaradi »neznosnega psihičnega stresa« se je po tem, ko ni bila zadovoljna s svojo zunanjo podobo, po treh operacijah spola, odločila za smrt in zdravniki belgijskega odreda mobilne evtanazijske enote, so jo mirno usmrtili, kajti v svojem telesu se ni dobro počutila…

Neverjetno! Ko imaš vsega dovolj, ko do onemoglosti eksperimentiraš sam s seboj in ko z rezultati nisi zadovoljen, potem se pač odločiš za smrt in… »ozdraviš« svoj ego enkrat za zmeraj! Kako preprosto. In država vsemu temu asistira. Koliko bi se jih premislili, če bi doživeli še en dan, še nekaj lepih trenutkov, pač ne bomo nikoli izvedeli, lahko pa špekuliramo, da je za večino odločitev za evtanazijo psihična bolezen, nestabilnost, depresija… Zanimivo, da se število evtanazij drastično poveča pred dopusti. Ko svojci odhajajo, se (večinoma starejši) odločijo za smrt. Kakšna je krivda naslednje generacije, ki starejšim vceplja, da so breme, da zanje nimajo časa, da naj že enkrat ne bodo več breme, ne bi razpredal.

Zbral sem nekaj podatkov, ki nakazujejo smer v katero smo se odpravili in verjemite, nismo daleč od Hitlerja in obvezne evtanazije za določene skupine ljudi, neozdravljivo bolne, ki se bo lahko čez leta razvila tudi v obvezno evtanazijo pri določeni starosti. Tukaj so:

V Evropi evtanazijo dovoljujejo v Belgiji, na Nizozemskem, v Luksemburgu in Švici. O tem razmišljajo tudi v Franciji.
Pravno ni mogoče urediti na način, da bi bil postopek varen in ne bi dopuščal zlorab. Najpogostejše so pritiski na bolnika, naj se vendar že odloči oditi, v ozadju katerih so vprašanja o hitrem dedovanju, poleg tega pa še pritiski, ko se bolniku njegovo stanje predstavi kot veliko breme za njegove bližnje in se mu da vedeti, da je celo njegova dolžnost, da se odpove življenju.

Uradne številke kažejo, da v vseh državah, ki so dovolile evtanazijo, število teh primerov raste. Spreminja se namreč odnos ljudi do vrednote življenja.

Več: blog Jožeta Bartolja