Izvolite, tako smo volili in izvolili!

Neokomunistu Slavoju Žižku je po volitvah jedel z roke The Independent.
Neokomunistu Slavoju Žižku je po volitvah jedel z roke The Independent.

Za nami so še ene volitve. Komentar večnega predsednika Milana Kučana o njih  je s posredovanjem Večera objavil The New York Times. Američanom se odpirajo oči za peklensko nevarnost naveze Janša-Orban in s strahom pričakujejo ogroženost svobode slovenskih medijev. Neokomunistu Slavoju Žižku je po volitvah jedel z roke The Independent. Britanci se lahko veselijo skorajšnjega triumfa lunatične levice tako v Sloveniji kot v EU. Pisec teh vrstic pa sem zadovoljen, da se s svojim domačijskim razmišljanjem lahko pojavim v Časniku, čigar urednikov in bralcev se ne da tako zlahka naplahtati (kot tiste v New Yorku in Londonu).

Kje je ostala druga polovica volilnega telesa?

Nekatere stranke po volitvah slavijo, druge pa si ližejo rane, ki so jim jih zadali politični tekmeci ob pomoči vodilnih medijev in javnomnenjskih agencij. Na usodne rane, ki se seveda v dveh dnevih volilnega molka ne morejo zaceliti, so natresli soli še volivci. Resnici na ljubo je treba povedati, da si je kar nekaj politikov pred volitvami samo povzročilo rane s svojim premočnim egom in neumnostjo.

Izidi volitev kažejo voljo polovice volilnega telesa, zgolj polovice. Kje je druga polovica? Se ji predobro godi in zato ne hodi na volišča, ali pa je nad politiko in politiki povsem obupala? Če mali razžaljeni državljan tarna, da je obupal nad politiko, je ta vedno preslišan. O, če se s tem, da ne hodi volit, pohvali dolgoletna upokojenka gospa Spomenka Hribar, in če se ji je letos pridružila še velekapitalistka gospa Alenka Žnidaršič Kranjc, pa je to nekaj povsem drugega. Obe trdita nekako tako, da se najpomembnejše odločitve sprejemajo v zakulisju in je volilni cirkus nepomemben.

Izvoljivi okraji in spolne kvote

Izid volitev je še kako odvisen od prilagojenega proporcionalnega volilnega sistema okronanega s spolnimi kvotami. V parlamentu in vladi se zaradi njega drenjajo številne stranke in onemogočajo učinkovito vodenje države. Prerivanje poslanskih kandidatov v strankah za kandidaturo v tako imenovanih izvoljivih okrajih pa že meji na farso. Tako sta se letos za enega od ljubljanskih okrajev javno spopadla dva člana SMC. Gorenjski vodja Levice je  pred štirimi leti vstopil v parlament skozi trboveljska vrata, letos pa skozi ljubljanska. Vodja SDS kandidira in zmaguje v Grosupljem ne oziraje se na to, kje ima stalno bivališče. So volitve še veljavne, če je ženska spolna kvota, ki je bila na kandidatnih listah kar 44 %, padla na 24,4 % izvoljenih poslank? Hipokrizija, diskriminacija, seksizem; reve so bile preočitno odrinjene v neizvoljive okraje ali na dno kandidatnih list.

Ljubljančani tlakovali pot proti Venezueli

Izid volitev je odvisen tudi od številnih politično povsem nerazgledanih volivcev, ki se kot muhe lepijo na sladke obljube politikov, kot so tiste o minimalni plači, dostojni pokojnini, vrhunskih zdravstvenih storitvah za vse državljane, pravičnem sodstvu (z ohranjanjem Bavconove doktrine), predvsem pa o prerazporejanju denarja zbranega s previsokimi davki in državnim zadolževanjem. Poštenje in transparentnost, ki sta pogosti besedi na jezikih politikov, sta pojma, ki ju lahko  primerjamo z leseno pečjo.

Ljubljančani, sramujmo se, da smo premočno podprli politiko, ki nam tlakuje pot proti Venezueli. Čez noč smo med drugim pozabili na slaboumno ugotovitev diplomanta FDV Meseca, da je problem Slovenije v njenem prevelikem izvozu. Kako neodgovorno je poslušati lajno o blagostanju za vse (tudi lenuhe, večne študente in »umetnike«), o enakih želodcih, o pogubni vlogi kapitala – in v to tudi verjeti! Ljubljančani smo se tudi v ponedeljek, 4. junija zbudili v nesvobodni Ljubljani, ker prevara Erjavec-Janković ni uspela. DeSUS je komajda ostal nad vodo, a njen predsednik je utonil. Za svobodno Ljubljano, osvobojeno kleptokracije in rdečega terorja bomo lahko volili že to jesen. Slogan že imamo, potrebno bo najti še zaupanja vrednega kandidata za župana.

Kamničani ne razlikujejo med državno politiko in lokalno nogometno tekmo

Dragi moji Kamničani pa tudi Domžalčani, ne zamerite, ker oporekam vaši volilni opravilni sposobnosti. Rezultati volitev namreč jasno kažejo, da ne razlikujete med državno politiko in lokalno nogometno tekmo. Če bi to dvoje razlikovali, bi volili s pametjo na podlagi volilnih programov strank, nogomet pa spremljali z lokal-patriotskimi čustvenimi izbruhi. Padli ste že na predsedniških volitvah, zdaj pa še na popravnem izpitu državnozborskih volitev.

Predsednik SLS gospod Zidanšek, to, da ste ponudili odstop, je premalo za katastrofo, ki ste jo povzročili s svojo samopašnostjo in soliranjem. Zabili ste žebelj v krsto SLS in desnici zapravili vsaj štiri prepotrebne sedeže v državnem zboru. Vam je 101.294 evrov letne rente, ki jo bo prejemala stranka, tolažilna nagrada ali judežev denar?

Nasprotno pa je NSi s predsednikom gospodom Toninom dosegla spodbuden rezultat. Cilj 10 % glasov je bil ob stanju duha v državi, volilni abstinenci, množici strank in begu nekdanjih volivcev previsok, zato se je nesmiselno pogovarjati o odstopu. Predsednikov osebni odnos do problematike splava, ki so ga mediji obešali na veliki zvon, je prav gotovo dodatno vplival na zmanjševanje podpore stranki. Zavedati se moramo, da je gre prav NSi največja zasluga za to, da levica nima ustavne večine. Čestitam! Hvala.

Za konec naj zajetnemu delu žurnalistov in politikov požugam še z eno opazko. Po mojem razumevanju Ustave RS so 3. junija potekale državnozborske in ne parlamentarne volitve. Slovenski parlament ima Državni zbor (90 poslancev) in Državni svet (40 svetnikov). Parlamentarnih volitev preprosto ni; neposredno volimo poslance v Državni zbor in posredno državne svetnike v Državni svet.

Vir za foto:

Slavoj Žižek, The Independent: To understand what just happened in Slovenia, you have to go back to Donald Trump and Roseanne Barr