IZJAVA ZA JAVNOST. V zvezi z upokojenim ljubljanskim nadškofom msgr. Alojzom Uranom in njegovim predvidenim umikom iz Slovenije po navodilu Svetega sedeža se v nekaterih slovenskih medijih omenja tudi moje ime, češ da naj bi vplival na disciplinske ukrepe, ki zadevajo mojega naslednika na sedežu ljubljanske nadškofije.
Eden od pobudnikov podpore nadškofu Uranu gospod Valentin Zibelnik je v preteklih dneh na spletnih straneh med drugim zapisal, da naj bi podpisani imenovanje Alojza Urana za ljubljanskega nadškofa leta 2004 označil kot »kadrovsko napako«.
Novinar Dela mi v Sobotni prilogi z dne 28. julija 2012 podtika isto trditev: izjavil naj bi, da je imenovanje nadškofa Urana »kadrovski kiks«. Kakor trdi, naj bi »Rode po Vatikanu svojega škofovskega naslednika postavljal v slabo luč prav v časih, ko se je Uran odločil, da finančno že precej razmajani mariborski nadškofiji ne bo pomagal z denarjem Gozdnega gospodarstva Bled, ki je prek Metropolitane v lasti ljubljanske nadškofije«.
Nepreverjenih in neutemeljenih namigovanj so polni tudi drugi mediji, češ da naj bi s svojim vplivom in celo s spletkami, vplival na dogodke v zvezi z nadškofom Uranom.
Vse navedene trditve so laž, vsa namigovanja so izmišljena, so daleč od resnice in zavajajo javnost. Ob imenovanju Alojza Urana za ljubljanskega nadškofa leta 2004 sem povedal, da to resda ni bila moja izbira, da pa spoštujem odločitev svetega očeta. O kadrovski napaki ali kiksu nisem govoril.
Prav tako lažna, krivična in izmišljena je trditev, da sem nadškofa Urana v Vatikanu postavljal v slabo luč ravno v času, ko se je odločil, da mariborski nadškofiji ne bo pomagal z denarjem Gozdnega gospodarstva Bled.
To je hkrati tudi zunaj vsakršne logike in zgodovinskega konteksta. Ko sem leta 1997 postal ljubljanski nadškof metropolit, so ljubljansko nadškofijo vabili, naj pristopi k sodelovanju pri projektih mariborske škofije. Tedaj sem jasno povedal, da Ljubljana pri teh projektih ne bo sodelovala. Če se je nadškof Uran pozneje – o tem ne vem nič – odločil za isto linijo, sem tega samo vesel. Da bi ga zaradi tega v Vatikanu »postavljal v slabo luč« – komu kaj takšnega lahko sploh pade na misel?! Kako naj bi se izneveril smeri, v kateri sem deloval kot ljubljanski nadškof, samo da bi škodoval svojemu nasledniku?
Na navedena podtikanja in namigovanja odgovarjam z besedami francoskega diplomata Talleyranda: »Tout ce qui est excessif est insignifiant.« Vse, kar je pretirano, je brez pomena.
Kardinal Franc Rode
Vir in foto (Gašper Furman): Tiskovni urad SŠK
Pojasnilo v zvezi z nekdanjim apostolskim nuncijem v RS in sedanjim kardinalom Santosom Abrilom y Castellójem ter funkcijo vicekamerlenga
V zadnjem tednu se je v slovenskih medijih pojavila novica, da je bil nekdanji apostolski nuncij v Republiki Sloveniji, sedanji kardinal Santos Abril y Castelló zaradi dogodkov v Sloveniji odstavljen z mesta vicekamerlenga Katoliške Cerkve. Trditev ne drži, saj je bil nekdanji nuncij 18. februarja 2012 imenovan za kardinala, kar pomeni, da od tedaj ni več vicekamerleng.
Z imenovanjem v kardinalski naziv je kardinal Castelló pridobil tudi pravico do udeležbe v morebitnem konklavu za izvolitev novega papeža, kar pomeni, da od 18. februarja letos ne more več opravljati funkcije vicekamerlenga. Na to mesto je bil zato 23. julija 2012 imenovan nadškof msgr. Pier Luigi Celata, ki je bil prav tako nekaj časa apostolski nuncij v Sloveniji. Kardinal kamerleng – v zadnjem času je to redno kardinal državni tajnik – je kardinal, ki uradno ugotovi papeževo smrt, zapečati njegovo stanovanje in do izvolitve novega papeža vodi nekatere pomembne posle, nato pa vicekamrleng skrbi za nemoten potek samih volitev novega papeža – konklave. Vicekamerleng med volitvami papeža ostane zunaj konklava – torej ne more biti kardinal – in skrbi za zunanjo varnost in nemoten potek volitev. Iz tega izhaja, da vicekamerlengi niso kardinali. Če so postali kardinali, jim je funkcija vicekamerlenga ugasnila.
Navedbe, da je imenovanje novega vicekamerlenga povezana z dogajanjem v Sloveniji, so neprofesionalne in neresnične. Njihov namen ni obveščati javnost, ampak krepiti nezaupanje v vodstvo Cerkve in ustvarjati zmedo.
Seznam vicekamerlengov Katoliške Cerkve v zadnjih desetletjih:
Ime in priimek |
Nastop službe |
Prenehanje službe |
|
José da Costa Nunez |
1953 |
1962 |
leta 1962 je postal kardinal |
Luigi Centoz |
1962 |
1969 |
leta 1969 je umrl kot nadškof |
Msgr. Vittorio Bartocetti |
1969 |
1975 |
ni bil škof in ne kardinal |
Ettore Cunial |
1975 |
2004 |
leta 2004 je postal kardinal |
Paolo Sardi |
2004 |
2010 |
leta 2010 postal kardinal |
Santos Abril y Castello |
2010 |
2012 |
leta 2012 postal kardinal |
Pier Luigi Celata |
2012 |
Vir: Tiskovni urad SŠK