Izjava dneva, Simon Malmenvall: Močna Rusija je lahko spodbuda za ponovno močno Evropo.

Foto: kraji.eu.
Foto: kraji.eu.

V javnosti je v teh dneh odmevalo povabilo predsednika Boruta Pahorja ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu v Slovenijo ob priliki stoletnice Ruske kapelice pod Vršičem. V vabilu je predsednik Pahor izpostavil pomen tradicije in pietete, pa tudi različna pogleda na “nekatera pomembna vprašanja”, kar naj bi še dodatno spodbujalo “potrebo po dialogu”.

Za komentar vabila smo vprašali Simona Malmenvalla, rusista, zgodovinarja, prevajalca in doktorskega študenta teologije.

Simon Malmenvall:

Vabilo predsednika Pahorja predsedniku Putinu je v kontekstu obeleževanja stote obletnice postavitve Ruske kapelice pod Vršičem skorajda pričakovano. Za sedaj je sicer še neznano, ali bo do obiska predsednika Putina v Slovenijo tudi dejansko prišlo. Ne glede na negotov izid gre za dejanje z velikim protokolarnim in političnim pomenom, ki potrjuje kontinuiteto uradnega slovenskega zunanjepolitičnega odnosa do Ruske federacije v duhu prijateljskega sodelovanja. Poteza predsednika Pahorja nadalje predstavlja primer samosvojega ravnanja Republike Slovenije na zunanjepolitičnem parketu in bo tako pri nekaterih vzbudila vtis pogumnega dejanja. V danem primeru se Slovenija očitno ne predaja do Rusije skeptičnemu razpoloženju, ki trenutno vlada med voditelji večine držav Evropske unije, temveč s povabilom predsedniku Putinu svetu morda sporoča zlasti dvoje.

Prvič, da v prvi vrsti pietetnega obeleževanja spomina na umrle ruske vojne ujetnike ne sme odločilno pogojevati politično korektna previdnost pri izbiri vabljenih gostov ruske strani. Drugič, da je sodelovanje in vzajemno spoštovanje med Slovenijo oziroma Evropsko unijo in Rusko federacijo geostrateško modra drža, kar med drugim pomeni, da trenutno obstoječe gospodarske sankcije med Evropsko unijo in Rusko federacijo pravzaprav nimajo oprijemljive dolgoročne koristi. Močna in diplomatsko angažirana Rusija lahko kljub kritičnim mnenjem o njeni notranji politiki v nekaterih vidikih deluje kot spodbuda za (vnovič) močno in diplomatsko angažirano Evropo, ki lahko na tak način razmeroma samostojno uspešno krmari med dvema svetovnima silama – Združenimi državami Amerike na zahodu in Rusko federacijo na vzhodu.