Še vedno odmevajo medijske objave t.i. ‘Panama Papers’, ki predstavlja razkritje več kot 11 milijonov datotek, 4,8 milijona elektronskih sporočil in 2 milijona PDF-jev četrte največje pravne službe, ki posluje v davčnih oazah Mossack Fonseca. Afera je imela odmeve tudi v Sloveniji. Kakšne ugotovitve lahko potegnemo iz afere smo povprašali Mateja Kovača, finančnega strokovnjaka in člana uredništva Časnika.
Matej Kovač:
Kadar želi kdo duhovičiti v zvezi z davki reče, da sta edini gotovi zadevi na tem svetu smrt in davki. Tako kot si želi slehernik čim bolj odložiti svojo zadnjo uro, tako tudi vsakdo želi plačati čim manj davkov. Za vzdrževanje socialne države, za kmetijske in druge subvencije, za državno šolstvo in zdravstvo, za policijo, vojsko in državne uradnike in nenazadnje za obresti na dolgove, porabijo zahodne države med 40% in 55% BDP. Temu primerni so tudi davki. Ljudje, ki dobro zaslužijo optimizirajo svoje poslovanje, tako da bi plačali čim manj davkov. Dokler bo povpraševanje po okoljih z ugodnejšim davčnim režimom, tako dolgo bo tudi ponudba. Problem je, ker mnoga davčno ugodna okolja (davčne oaze) zagotavljajo anonimnost oseb, ki tam poslujejo, kar pa ne izkoriščajo le tisti, ki bi radi plačali manj davkov, ampak tudi kriminalci, tako klasični kriminalci kot oni, ki kradejo javni denar skozi politično kontrolirane privatizacije, javna naročila in poslovno neupravičene posredniške provizije. Problema v celoti ni mogoče rešiti, ga je pa moč omiliti in to mnoge članice EU že počnejo. Večji problem od samega lastništva podjetij in bančnih računov v davčnih oazah, je to da države in podjetja, ki obračajo zgoraj omenjenih 40%-55% javne porabe poslujejo z anonimneži (lahko tudi s kriminalci).
Da bi se temu izognili, država lahko prepove pokojninskim skladom, bankam in zavarovalnicam vlagati v sklade, ki jih upravljajo podjetja iz davčnih oaz, lahko prepove takim podjetjem sodelovati v javnih naročilih in družbe z neznanimi ali nekredibilnimi lastniki izloči kot kandidate za nakup državnega premoženja ali pridobitev koncesij.
V primeru Slovenije je tako mnogo bolj zanimivo kot to, kateri Janez ima račun na Antilih ali Kajmanih, kdo in zakaj je nakazoval javni denar na take račune. Seveda se strinjam, da mora FURS osebam, ki so davčni rezidenti Slovenije in ki niso prijavili vseh dohodkov, izstaviti poračun za neplačane davke, a bolj pomembno je, da bi policija raziskala tokove javnega denarja v neregulirana območja. Novinarji pa po stari navadi, vse povprek in po majhnih ribah.
