V soboto 30. januarja se je na avtocestnem odseku od Senožeč proti Razdrtemu zgodila tragična verižna prometna nesreča, v katero naj bilo vpletenih 71 vozil, štirje ljudje so umrli, več deset oseb je bilo poškodovanih. Glavna razloga za nesrečo sta bili izredno gosta megla in neprilagojena hitrost. Ker je bilo veliko govora tudi o vlogi DARS pri opozarjanju na meglo in na sploh vlaganju v varnost na slovenskih avtocestah, smo za komentar povprašali Braneta Küzmiča. Zanimalo nas je tudi, kaj bi lahko trajnejše vplivalo na prometno kulturo Slovencev, zakaj visoke kazni za prekrške nimajo učinka in kdaj lahko pričakujemo spremembe v DARS.
Brane Küzmič je vodja inštruktorjev varne vožnje z dolgoletnimi izkušnjami. Dirkalno kariero je zaključil leta 1992, med največje priznanja pa lahko šteje leta 1985 pridobljen naziv najboljšega amaterskega voznika Evrope po normativih FIA. Tečaje varne vožnje izvaja na poligonu v Ljubečna pri Celju
Brane Küzmič:
Za verižno prometno nesrečo na primorski avtocesti so glavni krivci vozniki, vendar ostali, predvsem DARS, niso naredili svojega dela tako, da bi bile posledice manjše. Govoril sem z eno od prvih udeleženk nesreče, ki pravi, da opozoril na panelih ni bilo. Sama je sicer upočasnila vožnjo, ko je opazila meglo, a v nekaj sekundah je zapeljala v ‘kot mleko’ gosto meglo. Nekaj dni kasneje, ko je bila prav tako izrazita megla, naj bi le en panel opozarjal na meglo. Na DARS sicer pravijo, da so delali po protokolu, ampak potem bi morali zamenjati protokol! Mislim, da je panelov premalo, jaz bi jih namestil na vsakih deset kilometrov avtoceste, morali pa bi delovati avtomatsko, kot je to v tujini. Prav tako radijska obvestila, o katerih govori DARS, nimajo posebnega učinka, saj gre v takih primerih za sekunde. Če bi bili paneli avtomatizirani, bi se lahko opozorila o megli vklopila pravočasno. Je bil pa na tem avtocestnem odseku sprva predviden tunel, saj je znano, kakšni so tam vremenski pogoji, ampak ta dražja rešitev ni bila sprejeta.
DARS je imel lani več deset milijonov evrov dobička, ampak namesto da bi ga vlagal v varnost na avtocestah, denar pobere država. Težava DARS je prav v tem, ker je lastnik država in z vsakim novim razpisom se zgodba ponovi. Država s pobrano cestnino in prispevki ob registracijah 1.100.000 avtomobilov dejansko financira železnico. Mislim, da bi se moral DARS reformirati, ampak ne verjamem, da bom to dočakal.
Kar pa se tiče kulture vožnje Slovencev pa gre za to: ali kulturo imaš ali pa je nimaš. Zakaj Slovenci upočasnimo takoj, ko pridemo čez mejo v Avstrijo in zakaj Avstrijci ‘norijo’ po naših avtocestah? Zato ker se vsi prilagajamo večini. Na zahodu ima avtomobilizem že več kot stoletno tradicijo, kultura vožnje je že v genih, Slovenci pa imamo dobre avtomobile šele 40 let.
Kaznovanje ne zaleže, saj imamo precej višje kazni od Avstrije pa Slovenci po avstrijskih cestah vseeno vozimo počasneje. Največ bi k varnosti, predvsem na avtocestah, pripomogla prisotnost in vidnost policije. Vendar je pomembno, da so policisti res vidni, kot so to v Italiji, kjer se vozijo z opozorilnimi lučmi na odstavnem pasu. Potrebnih bi bilo le nekaj let in deset policijskih avtomobilov, ki bi bili redno prisotni in vidni na slovenskih avtocestah. Tako se nevarni podvigi tovornjakarjev na avtocestah, ki jih v tujini ne vidiš, ne bi veš dogajali, zdaj pa so navajeni, da lahko počnejo karkoli.
Pomembna je preventiva, nagrajevanje dobrih, ne pa le kaznovanje, ki le polni državno blagajno. Zakaj ne bi raje bogato nagrajevali tistih, ki uspejo le 10 minut voziti po vseh predpisih? Ko sem tak poskus izvajal te dni v Ljubljani, vozniki brez prekrška niso zdržali niti dve minuti. Potrebno bi bilo le nekaj vztrajnosti v preventivi in kultura vožnje bi se lahko v nekaj letih izboljšala.
