Imamo razne dneve, vikende, tedne, mesece, celó leta, posvečena temu ali onemu vprašanju, problemu, spominu. Na dolgo in široko razpravljamo in se vrtimo okrog določenega vprašanja: prirejamo simpozije, izdajamo publikacije, izvajamo ankete in organiziramo seminarje … Potem pa dogajanje ali dogodek mine in – živimo dalje, kot da se ni nič zgodilo.
Tako tudi vsako leto znova za en teden izberemo življenje – karkoli že kdo pod to lepo besedno zvezo razume – obenem pa, mnogi nevede in nehote, drvimo v nasprotno smer. Sv. papež Janez Pavel II. jo je brez olepševanja imenoval kulturo smrti.
Presiti in razvajeni človek se svojem napuhu zaletava v zid neomajnih in večno veljavnih Božjih zapovedi
Očitno nam vsa tehnologija, napredek znanosti, udobno življenje prej škodijo kot koristijo pri uporabi zdravega razuma. Kako naj si sicer razlagamo stoično, nekritično in vdano spremljanje dogajanja ob sprevračanju temeljnih naravnih zakonitosti, ki se dogaja vsem na očeh? Pod krinko malodane čarobnih besed, kot so svoboda, osebna integriteta, vključujoča družba, strpnost, razno razne osnovne in namišljene pravice, se človeški napuh presitega in razvajenega dela človeštva zaletava v zid neomajnih in večno veljavnih Božjih zapovedi. Te bodo ostale in veljale tudi takrat, ko bo človeška butica – mogoče prepozno – spoznala nesmiselnost in pogubnost zavračanja osnovnih načel življenja. In se bo babilonski stolp sesedel sam vase ter znova pokazal vso bedo človekovega ravnanja, ko se ta odvrne od Boga.
Človek se verjetno nikoli v zgodovini ni tako frontalno postavil proti Bogu v želji stopiti na njegovo mesto. Slabo vest utiša s sprevračanjem pomena besed in dejanj. Spočeti otrok je skupek celic. Umor – ups! – odstranitev teh odvečnih celic malodane kot čiščenje ognojka. Neozdravljivo bolni – breme zdravstvene blagajne. In tako dalje. Do nepredstavljivih ugotovitev psevdoznanosti iz zadnjega obdobja, ki so pravzaprav najnovejše zablode, a jih ‘prodajajo’ kot sodobne poglede, s katerimi želijo človeka ‘osvoboditi od stereotipov’, ki ga omejujejo in utesnjujejo v njegovem uživanju življenja. Žalostno je, da to počnejo tudi s pomočjo zakonodaje, ki uveljavlja ‘moderne’ in tlakuje pot naslednjim zablodam.
Da ni tako hudo? Da se pravzaprav nič posebnega ne dogaja? Tako se menda zdi tudi žabi, ko jo z drugimi vred vržejo v lonec vode in pod njo na kuhalni plošči vklopijo gretje … Zavedanje pride, žal, prepozno.
Premislimo, kaj bi rekli naši stari starši, prastarši, sploh če so živeli na vasi
Kaj neki bi porekli naši stari starši ali starši starejših med nami, če bi se znašli v našem času in bi jim razlagali silno sodobne poglede na družino, otroke, življenje?
- Ko bi jim povedali, da ni nujno, da so oče ali mati, moški ali ženska, kot si to mogoče zaradi oblik in značilnosti svojega telesa mislijo, da so, ampak da se lahko sami odločijo, katerega spola želijo biti? Ni problema, medicina danes dela čudeže in lahko spremeni ali popravi, kjer se je narava zmotila!
- Ko bi jim pojasnili, da je za otroka čisto vseeno, kdo, koliko in kako ga vzgaja in da sta dve mami vsaj tako dobri kot dva očeta, v obeh primerih pa najmanj enakovredni moško-ženskemu paru? Kako bi pogledali že ob omembi možnosti obstoja dveh mam …
- Ko bi izvedeli, da lahko otroka naročimo, plačamo in dobimo kot malo bolj luksuzen izdelek? Če z njim nismo zadovoljni, če ima kakšno napako, ga lahko zavrnemo in zahtevamo kupnino nazaj …
Seveda bi jim zamolčali – tako kot zamolčijo nam –, da ni vse tako rožnato in svetlo. Da so v ozadju tragične usode ranjenih človeških duš in iznakaženih teles, poteptano človeško dostojanstvo mnogih, prezrte pravice najšibkejših med nami … in da za dosego namišljenih pravic odraslih teptamo najosnovnejše pravice najranljivejših in nemočnih …
Takšen bi bil odgovor zdrave pameti
»Ti si zmešan(a)!« bi bil verjetno njihov prvi odziv. In še kako prav bi imeli! Današnji svet je zmešan, očitno se mu predobro godi in mu gredo neumnosti po glavi. Žalostno pa je, da pri vožnji v enosmerno ulico pomagamo s svojo pasivnostjo in ograjevanjem med svoje stene, kot da se to nas ne tiče. Pa je Sveto pismo, Božja beseda več kot jasna:
»Predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod, tako da ljubiš GOSPODA, svojega Boga, poslušaš njegov glas in se ga držiš.« (5 Mz 30,19–20)
