Evropska komisija je v ponedeljek sprejela pomorsko strategijo za Jadransko in Jonsko morje, ki bo spodbujala pametno, trajnostno in vključujočo rast v tej regiji. Strategija sloni na štirih stebrih – močnejše modro gospodarstvo, bolj zdravo morsko okolje, varnejši pomorski prostor in odgovorne ribolovne dejavnosti – in bi lahko postala temeljni kamen za širšo makroregionalno strategijo, ki so jo države ob Jadranskem in Jonskem morju pripravljene razviti. Strategija se bo izvajala v letu 2013 prek akcijskega načrta, ki ga bodo skupaj pripravile zainteresirane strani v regiji. Komisija zato poziva vse zainteresirane strani na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, naj predlagajo konkretne ukrepe. Opravljena je že bila vrsta delavnic s številnimi udeleženci, ki so jih tekom leta 2012 gostile Grčija, Italija in Slovenija. Evropska komisija in Hrvaška sta strategijo skupaj predstavili na konferenci v Zagrebu 6. decembra.
Evropski statistični urad Eurostat je v ponedeljek objavil podatke o tveganju revščine ali socialne izključenosti v EU v letu 2011. Podatki kažejo, da se je število prebivalcev EU, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, v letu 2011 povečalo na 119,6 milijona ljudi ali 24,2 % prebivalstva, medtem ko je ta delež v letu 2010 znašal 23,4 %, leta 2008 pa 23,5 %. O izpostavljenosti tveganju revščine ali socialne izključenosti govorimo takrat, ko ljudje živijo v razmerah, za katere velja najmanj eden od naslednjih treh pogojev: živijo pod pragom tveganja revščine glede na razpoložljiv dohodek po socialnih transferjih, v hudem materialnem pomanjkanju ali v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela. V letu 2011 so bile najvišje stopnje tveganja revščine ali socialne izključenosti zabeležene v Bolgariji (49 %), Romuniji in Latviji (40 % v obeh) ter Litvi (33 %), najnižje pa na Češkem (15 %), na Nizozemskem in Švedskem (16 % v obeh) ter Luksemburgu in Avstriji (17 % v obeh). V Sloveniji je delež prebivalstva, izpostavljenega temu tveganju, znašal 19,3 % (leta 2010 je znašal 18,3 %, leta 2008 pa 18,5 %).
Evropska komisija je v ponedeljek, na mednarodni dan invalidov, predlagala nova pravila o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja, s pomočjo katerih bi več kot 100 milijonov državljanov EU lažje uporabljalo javne spletne storitve pri iskanju službe, registraciji avtomobila, oddaji davčne napovedi in vloge za izdajo potnega lista ali vozniškega dovoljenja.
Ob mednarodnem dnevu invalidov je naša evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič v parlamentu gostila tudi slovensko delegacijo invalidov in predstavnikov invalidskih organizacij, ki so se v Bruslju sestali s 450 kolegi iz cele EU. V naši družbi je vedno več ljudi s posebnimi potrebami. »Vse več je neznanih, novih obolenj, ki zahtevajo posebne prilagoditve v vsakdanjem življenju,« je povedala Mazej Kukovič. Politiki ter predstavniki invalidov so se strinjali, da morajo biti skupaj vključeni v postopke sprejemanja odločitev, ki vplivajo na življenja invalidov. EU je za izboljšanje življenja ljudi s posebnimi potrebami po EU, tudi v Sloveniji, pripravila strategijo 2020.
Nemško glavnomesto Berlin je v ponedeljek prejelo nagrado za invalidom prijazno mesto Access City Award za leto 2013. Nagrado je na letni konferenci ob evropskem dnevu invalidov v Bruslju podelila podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding. Natečaj skupaj organizirata Komisija in Evropski invalidski forum, njegov namen pa je spodbuditi mesta k izmenjevanju izkušenj in izboljšanju dostopnosti v korist vseh njihovih prebivalcev. Žirija je Berlin izbrala zaradi njegove strateške in vključujoče politike za invalide, saj je mesto ogromno vložilo v preoblikovanje nekdaj razdvojenega mesta v dostopno okolje brez ovir.
V odboru za gospodarske zadeve Evropskega parlamenta sta se v torek mudila Wolfgang Schäuble in Pierre Moscovici. Prvi je finančni minister v nemški vladi, drugi v francoski. S poslanci sta govorila predvsem o tem, s kakšnimi izzivi se bo moralo v prihodnjem letu soočiti evropsko gospodarstvo, beseda pa je tekla tudi o ukrepih, ki jih Evropska unija v teh mesecih sprejema za spodbuditev gospodarske rasti in finančno stabilnost. Schäuble je menil, da je skupni evropski nadzor nad bankami eden izmed temeljnih ukrepov za izhod iz krize. Po njegovem mnenju sicer težave, s katerimi se danes sooča Grčija, niso posledica proračunskega varčevanja, ampak napak nekdanje grške elite. Območje evra mora biti zaokroženo za bančno unijo, uživati pa mora tudi demokratično verodostojnost, ki se bo opirala na solidarnost, pa je menil francoski finančni minister Moscovici. Razprava s poslanci je del rednega gospodarskega dialoga držav članic EU z Evropskim parlamentom. Ta je tesno vključen v t.i. evropski semester, v okviru katerega države EU predstavijo svoje proračunske načrte, še preden so ti sprejeti v nacionalnih parlamentih. Nemčija in Francija sta sicer eni izmed najpomembnejših akterk pri pogajanjih o vzpostavitvi bančne unije v EU, njunih stališč pa ni mogoče spregledati niti pri sprejemanju reševalnih paketov za tiste članice območja evra, ki so se znašle v resnih finančnih težavah.
Evropska komisija je v sredo predlagala sveženj ukrepov za pomoč državam članicam, da bodo s ponudbo zaposlitev, izobraževanja in usposabljanja odpravile nesprejemljivo visoke stopnje brezposelnosti in socialne izključenosti mladih. Približno 5,5 milijona mladih na trgu dela (več kot vsak peti) v EU ne najde zaposlitve, 7,5 milijona mladih med 15. in 24. letom pa ni niti zaposlenih niti vključenih v izobraževanje ali usposabljanje. Stopnja brezposelnosti mladih je v 13 državah članicah že več kot 25 %, od tega v Grčiji in Španiji nad 55 %, v Italiji, na Portugalskem, Irskem, v Bolgariji, na Cipru, v Latviji, na Madžarskem in Slovaškem pa približno 30 %. Več kot 30 % brezposelnih oseb pod 25. letom je brezposelnih že več kot 12 mesecev (to je 1,6 milijona leta 2011 v primerjavi z 0,9 milijona leta 2008).Splošna stopnja zaposlenosti mladih je v zadnjih štirih letih padla za skoraj pet odstotnih točk, kar je trikrat več kot pri odraslih. Gospodarski stroški nevključevanja mladih na trg dela so ocenjeni na več kot 150 milijard evrov letno ali 1,2 % BDP Evropske unije.
Sredin sveženj med drugim vsebuje predlog priporočila državam članicam o vzpostavitvi jamstva za mlade, s katerim bi vsem mladim do 25. leta v štirih mesecih po tem, ko prenehajo s formalnim izobraževanjem ali postanejo brezposelni, zagotovili kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. S priporočilom se države članice poziva, naj vzpostavijo trdna partnerstva z zainteresiranimi stranmi, zagotovijo zgodnje ukrepanje zavodov za zaposlovanje, sprejmejo podporne ukrepe za vključevanje na trg dela, v ta namen uporabijo Evropski socialni sklad in druge strukturne sklade, ocenijo in stalno izboljšujejo programe jamstva za mlade ter jih hitro izvajajo. Komisija bo države članice podpirala s financiranjem EU, spodbujanjem izmenjav dobrih praks in spremljanjem izvajanja jamstva za mlade v okviru evropskega semestra. V svežnju je predviden tudi začetek posvetovanja z evropskimi socialnimi partnerji o okviru za kakovost pripravništev, ki bo mladim omogočil pridobivanje visokokakovostnih delovnih izkušenj v varnih delovnih pogojih. Poleg tega je v svežnju napovedana vzpostavitev evropske koalicije za vajeništva, ki bo izboljšala kakovost in ponudbo vajeništev s širjenjem uspešnih programov vajeništva po državah članicah, opisani pa so tudi načini za odpravljanje ovir za mobilnost mladih. V specifičnih priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra , ki jih je Svet EU sprejel julija, se Sloveniji priporoča, naj po posvetu s socialnimi partnerji prilagodi zakonodajo za zaščito delovnih mest v zvezi s pogodbami za nedoločen čas, da bo zmanjšala razdrobljenost trga dela, in se še naprej posveča reševanju problematike vzporednega trga dela, ki je posledica študentskega dela. Poleg tega bi morala izboljšati usklajenost kvalifikacij s povpraševanjem na trgu dela, še posebej za nizko kvalificirane delavce in visokošolske diplomante, ter nadaljevati reforme na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
Evropska komisija je v četrtek predstavila akcijski načrt za učinkovitejši odziv EU na davčne utaje in izogibanje davkom. Načrt določa celovit sveženj kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bodo državam članicam pomagali zaščititi njihove davčne prihodke in izterjati več milijard evrov, ki jim zakonito pripadajo. Komisija je sprejela tudi dve priporočili, da bi države članice spodbudila k takojšnjemu in usklajenemu reševanju najbolj perečih problemov. Prvo priporočilo predvideva odločno stališče EU proti davčnim oazam, ki presega sedanje mednarodne ukrepe. Z uporabo skupnih meril države članice spodbuja, da identificirajo davčne oaze in jih uvrstijo na nacionalne črne liste. Oblikovani so bili tudi posebni ukrepi, da bi zadevne države zunaj EU prepričali, da uporabijo evropske standarde upravljanja. Drugo priporočilo zadeva davčno načrtovanje. Predlaga načine za odpravljanje pravnih formalnosti in vrzeli, ki jih nekatera podjetja izrabljajo, da se izognejo plačilu pravičnega deleža. Države članice tudi poziva, da okrepijo konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in tako preprečijo primere, ko do obdavčenja sploh ne pride. Druge ključne pobude iz današnjega akcijskega načrta zadevajo oznako davkoplačevalcev, davčno identifikacijsko številko EU, pregled določb o preprečevanju zlorab v ključnih direktivah EU in skupne smernice za sledenje denarnim tokovom. Za nadaljnje izboljšanje dela na področju škodljive davčne konkurence so države članice tudi pozvane, naj okrepijo prizadevanja za kodeks ravnanja EU o obdavčitvi podjetij. Komisija bo na podlagi današnjega akcijskega načrta oblikovala nova aktivna orodja za spremljanje in preglednice dosežkov, da se omogoči uspešno nadaljevanje boja proti davčnim utajam in izogibanju davkom. Akcijski načrt in priporočila bodo zdaj predstavljeni Svetu finančnih ministrov EU in Evropskemu parlamentu.
Evropska komisija je v četrtek predstavila ugotovitve poročila o pregledu stanja na področju naložb v industrijske raziskave in razvoj za leto 2012. Poročilo kaže, da tudi v času gospodarske in finančne krize največja podjetja s sedežem v EU še naprej verjamejo, da jim bodo raziskave in razvoj zagotovili konkurenčno prednost. Naložbe v raziskave in razvoj so v letu 2011 povečale za 8,9 %, medtem ko so se leta 2010 povečale za 6,1 %. To povišanje je skoraj enako kot pri ameriških podjetjih (9 %), je boljše od svetovnega povprečja (7,6 %) in precej večje od japonskih podjetij (1,7 %). V sektorjih, ki veliko vlagajo v raziskave in razvoj, je bila zabeležena nadpovprečna rast zaposlovanja. V poročilo je bilo vključenih 1.500 največjih svetovnih vlagateljev v raziskave in razvoj (od tega 405 podjetij s sedežem v EU, med njimi tudi podjetje Krka, d.d., ki je uvrščeno na 213. mesto), ki prispevajo skoraj 90 % vseh sredstev podjetij za raziskave in razvoj po svetu. Med prvimi 50 podjetji na svetu jih je 15 iz EU, 18 iz ZDA in 12 iz Japonske. Vodilni na lestvici je japonski proizvajalec avtomobilov Toyota, najbolje uvrščeno evropsko podjetje pa je Volkswagen na tretjem mestu (7,2 milijarde evrov naložb).
Po nedavno objavljenih podatkih Eurostata so se skupna javna in zasebna sredstva za raziskave v EU z 2,01 % leta 2010 povečala na 2,03 % BDP leta 2011. V EU je zasluge za rast naložb v raziskave in razvoj v letu 2011 v veliki meri mogoče pripisati avtomobilski industriji (16,2-odstotna rast), ki je k tovrstnim naložbam prispevala največ, in sicer 25 %. Podjetja s sedežem v Nemčiji, ki predstavljajo približno eno tretjino vseh zasebnih naložb v raziskave in razvoj, so te naložbe povečala za 9,5 %, podjetja iz Združenega kraljestvu in Francije, ki imajo prav tako velik delež raziskav, pa so naložbe povečala za 13,1 % oziroma 7,6 %.
Ta teden je v Evropskem parlamentu potekal tudi prvi evropski kongres mladih kmetovalcev. Udeležilo se ga je 400 mladih kmetov iz 16 držav članic EU. Najštevilčnejša je bila skupina iz Slovenije, ki jo je povabil Milan Zver, ki se v Evropskem parlamentu ukvarja tudi s kmetijstvom. Mladi so predstavili inovativne projekte na področju kmetijstva: Slovenci so jih predstavili kar pet. »Največji problem prihodnosti evropske kmetijske politike ni denar ali pa sistemski ukrepi,« je povedal Zver, »temveč pomanjkanje mladih v kmetijstvu. Ta kongres nam daje upanje.« Evropska unija za skupno kmetijsko politiko nameni skoraj polovico svojega proračuna, da bi zagotavljala zadostno količino vseh vrst hrane v Evropi, njeno kakovost in razvoj podeželskih območij.
Viri: Press and Communication – Cabinet of EPP Group in European Parliament & europarl.europa.eu & ec.europa.eu
Foto: ec.europa.eu & rossrightangle.wordpress.co
