Pred nami je zavajajoči 27. april, praznik upora slovenskega naroda. Ustavimo korak in se ob tem prazniku nekoliko zamislimo. Je to res pravi datum za tako velik in pomemben praznik?
Po mnenju zgodovinarja dr. Janka Prunka je bil praznik ustrezno poimenovan. Z dr. Prunkom se povsem strinjam. Res je tudi to, da leta 1941 ni bilo nikogar, ki bi bil za okupacijo, zato je bila organizacija protiokupatorskega odpora pozitivno dejanje. (Da je bil OF tudi načrtovalec in izvajalec socialistične revolucije in povzročitelj državljanske vojne, je v tem trenutku drugo vprašanje.) Tu gre za povsem pričakovan in potreben praznik, ki je datumsko zelo malomarno navržen in ni dovolj pretehtan. Kaže, da smo nasedli medvojni partiji, ki se ni igrala le s prazniki, marveč tudi z usodo mnogih ljudi. Doslej znane razlage o ustanavljanju in časovnem nameščanju OF, me ne morejo prepričati. Zakaj?
27. aprila 1941 je bil povsem običajen dan in se tega dne ni nič zgodilo. Ustanovitveno srečanje v Vidmarjevi vili je bilo en dan prej, torej 26. aprila. Takrat so ustanovili PIF in ne OF, kar je vsebinsko povsem nekaj drugega. PIF so preimenovali v OF šele na poziv Stalina 22. junija 1941. 22. julija pa so si omislili nov praznik z enakim imenom Vstaja (upor) slovenskega naroda proti okupatorju. Toda tudi tistega dne ni bilo nobene vstaje in ne upora, le slovenski komunisti so streljali na Slovenca Franca Žnidaršiča. In potem so modri politiki leta 1992 sedemindvajsetemu aprilu spet spremenili ime, in sicer v Dan upora, kar ponovno ne ustreza resnici. Kdo pa se je tistega dne uprl in komu? Prava zmešnjava in politična kolobocija!
Taka zmešnjava, s povsem izmišljenimi zgodovinskimi mejniki, ki je desetletja ustrezala in služila le eni politični opciji in bila uporabljena tudi v propagandne namene, ne more biti temelj in porok za mirno in zaupanja vredno prihodnost našega naroda. Gre za parado neresnic ali vsaj netočnosti, ki kar kličejo stroko, da končno spregovori in postavi takratne dogodke na trdna in realna tla. Predvidevam, da še kdo z menoj čaka na ustrezne vladne in nevladne ustanove, borčevska in zgodovinska združenja in preostalo strokovno družbo, da uskladijo in uredijo omenjen del naše preteklosti. Gre za tiste datume, ki bodo utemeljeni z dejstvi, ki bodo dovolj verodostojni in predvsem brez političnega balasta. Gre za objektivna zgodovinska sporočila, gre za simbole, na katere želimo biti ponosni; gre za visoke moralne vrednote, ki nas bodo – kljub majhnosti – znale predstavljati in uvrščati med velike narode Evrope.
Več: Politikis
