Dokončno sem spoznal, da je razdvojenost naroda res nujno potrebna vsaj minimalna SPRAVA. Svetlejše prihodnosti za našo domovino si brez sprave ne morem predstavljati.
Ker poznam že kar precej neuspelih poskusov iz preteklosti –od »konca državljanske vojne« iz leta 1990, slovesnosti v Kočevskem Rogu, predloga spravne deklaracije, do raznih pobud za prebujenje Slovenije, resetiranje, zborov vrednot, … –, se zavedam, da kakšnega daljšega besedila OBE sprti strani ne bosta nikoli sprejeli, podprli ali podpisali. Torej je treba najti vsaj minimalno FORMULO, ki bo sprejemljiva za vse! Najti je treba izjavo, s katero ne bo nobena stran čisto zadovoljna, ki pa bo zanjo še vedno sprejemljiva. Nobenega leporečja, saj lahko vsaka posamezna beseda postane sporna in ovira za soglasje.
Mi boste pomagali?
Z obeh sprtih strani se bo ob moji pobudi takoj pojavilo nešteto dvomov, kritik, tudi pesimizma glede smiselnosti sprave, posmehov, zmerljivk in zafrkancij. To vem in na to sem pripravljen.
Zavedam se: če se v tridesetih letih nismo uspeli vsaj približati kakšni resni narodni spravi, bo gotovo potrebno še kar nekaj generacij, da si bodo potomci levičarjev in desničarjev resnično in iskreno segli v roko. Da bomo sramotno prazno površino “obeliska” pred Kongresnim trgom napolnili s kakšno vsebino.
Pa vendar: zakaj bi (vsi) le čakali? Zakaj se ne bi vsaj nekateri ljudje dobre volje malo potrudili in skušali narediti korak naprej? Ali vsaj ugotoviti, kje so tiste bistvene ovire. Da bi po zgledu Nemcev, ki jim je to očitno uspelo, pustili zgodovino zgodovini ter se posvetili prihodnosti…
Da boste verjeli mojim dobrim namenom (če hočete, sem lahko tudi naiven), naj povem, da sem že leta 1985 v ljubljanskih Titovih zavodih Litostroj skušal organizirati predavanje prof. dr. Franceta Bučarja “o problemih narodne sprave”. Na kakšen način je tedanja oblast s pomočjo “narodne zaščite” predavanje preprečila, lahko preberete v moji knjigi “V objemu slovenske pomladi”, ki je izšla pri celovški Mohorjevi družbi.
Spletni magazin z mero Časnik kar primeren medij za spravno iniciativo
Za začetno spravno iniciativo se mi zdi Spletni magazin z mero Časnik kar primeren medij, saj “opazuje, analizira in komentira dogodke in pojave, za katere je prav, da za njih državljan ve in ima o njih svoje, na razumu utemeljeno mnenje. V poplavi informacij je pomembno, da bralec ve za relevantne dogodke in tematike. Kakovostno mnenje si je mogoče ustvariti samo na osnovi poznanja dejstev in razmišljanja različnih, kompetentnih ljudi. Ustvarjalci želimo dogajanje opazovati in ga komentirati z vidika konservativne, katoliške in klasično liberalne vrednotne paradigme. To je naš prispevek k aktivnemu državljanstvu in vsestranskemu razvoju Slovenije.”
Seveda bi bilo pa nujno tudi na drugi strani ideološkega pola najti ustreznega nosilca (medij), ki bi šele omogočil kvaliteten dialog pri piljenju za vse sprejemljive “formule za spravo”. Zato že takoj pozivam tiste bralce, ki bolje poznajo (pogojno) levo sfero družbenih omrežij, da vsaj delijo to pisanje. Upam, da se bodo s svojimi konkretnimi prispevki in predlogi oglasili čimbolj svetovno nazorsko različni ljudje.
Ker gre za povsem spontano in neformalno pobudo, si iz praktičnih razlogov dovoljujem, da skrbim vsaj za eno in originalno verzijo besedila (dostopno TUKAJ). Vem, da se bo moj predlog besedila vsekakor spreminjal. Zato ga bomo, vsaj za začetek, objavljali na tem mestu.
Politične stranke in druge formalne organizacije se bodo morda, upanje nikoli ne usahne, vključile v razpravo kasneje, ko bomo imeli že rezultate v smeri narodne sprave.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
