I. Podbrežnik: V ekumenskem duhu blagoslovili Park spomina in opomina v Kamniški Bistrici

BlagoslovZ evropsko in slovensko himno, ki ju je zapel Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj pod vodstvom dirigenta Dominika Krta, se je v soboto, 21. 6. 2014, pričela slovesna blagoslovitev urejanja Parka spomina in opomina Kamniška Bistrica. Kot je v uvodu povedala dr. Marjeta Humar, ki je povezovala program slovesnosti, je bila blagoslovitev namenjena prostoru, kjer bo do naslednjega leta ob 70-letnici množičnih pobojev po koncu druge svetovne vojne v čast in spomin žrtvam, vsem nam živim pa v opomin, urejen Park spomina in opomina Kamniška Bistrica z osrednjim spominskim sakralnim objektom, urejenim v ekumenskem duhu. Poudarila je, da v Kamniški Bistrici in še drugod v kamniški in komendski občini v množičnih grobiščih in posameznih grobovih počivajo vojaki in civilisti, starci, ženske in otroci, pripadniki različnih narodnosti in veroizpovedi – Hrvatje, Srbi, Črnogorci, Nemci, Avstrijci in Slovenci, nasilno in brez dokazane krivde ubiti po koncu vojne. Pobudo za ureditev parka je dalo Društvo Demos na Kamniškem, ki bo tako zaključilo delo Demosovih strank, ki so po osamosvojitvi skupaj z občino Kamnik, kamor je tedaj še sodilo območje današnje občine Komenda, uredilo skromna spominska obeležja na grobiščih povojnih žrtev in izdelalo zemljevid grobišč. S postavitvijo spominskega sakralnega objekta bo končno uresničena tudi želja članov združenja Otkritćemo istinu iz Budve v Črni gori, da njihovi svojci dobijo svoj grob, njihovi sorodniki pa prostor, kjer se jih bodo z molitvijo spominjali.

Slovesnosti so se udeležili tudi gostje iz Črne Gore, med njimi je bil tudi Vlado Niklanović, ki je priča takratnih dogodkov, ter njegov nečak Krsto Niklanović, ki je po smrti svojega očeta, tudi pričevalca, prevzel nalogo ohranjati spomin na tisoče sonarodnjakov, ki se niso nikoli vrnili iz gozdov Kamniške Bistrice.

Dogodka sta se udeležila tudi Ljudmila Novak, poslanka v državnem zboru RS in predsednica NSi, in Andrej Šter, vodja konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje zadeve, Jože Berlec pa je prebral pozdravno pismo, ki ga je s službenega potovanja po Ameriki poslal kamniški poslanec v Državnem zboru in član vodstva Združenja za vrednote osamosvojitve mag. Matej Tonin. Ta je v pismu izrazil podporo ureditvi grobišč žrtev povojnega revolucionarnega nasilja, saj je to naš dolg pred Bogom in pred človeštvom in samo tako bo ta čudovita dolina, leta 1945 prepojena s krvjo, postala dolina dostojnega spomina.

Mag. Ivan Kenda, direktor uprave Občine Kamnik, je prepričan, da je potrebno doseči zmagoslavje človeškega dostojanstva, ki ne gre samo žrtvam, ampak tudi vsem njihovim bližnjim, saj to dostojanstvo pripada vsem nam. Povedal je, da je bila ustanovljena občinska komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč v Kamniški Bistrici, ena izmed njenih nalog pa je pridobitev vseh dovoljenj za realizacijo projekta ureditve Parka spomina in opomina Kamniška Bistrica, s katerim se skuša v ekumenskem duhu združiti spomin na vse pobite na Kamniškem.

Mag. Igor Podbrežnik, predsednik Društva Demos na Kamniškem, je poudaril, da mora Park spomina in opomina Kamniška Bistrica postati točka vseevropskega civilno-družbenega in medverskega dialoga ter opomin pred posledicami pojavov novih totalitarinih režimov.

Ureditev množičnih grobišč v Kamniški Bistrici in postavitev osrednjega spominskega sakralnega objekta v ekumenskem duhu podpirajo tudi v Meščanski korporaciji Kamnik, ki je denacionalizacijski upravičenec posesti v Kamniški Bistici, je v svojem nagovoru izpostavil Milan Deisinger, ki vodi upravni odbor te agrarne skupnosti.

Vlado Niklanović
Vlado Niklanović

Krsto Niklanović, predsednik črnogorske nevladne organizacije Otkrićemo istinu, ki je bil osrednji govornik na slovesnosti, je izrazil hvaležnost vsem, ki se skupaj z njimi trudijo za dokončanje človeškega in civilizacijskega dela, to se je začelo več kot desetletje nazaj, da grobovi njihovih prednikov kot tudi številnih drugih žrtev iz različnih delov nekdanje Jugoslavije, ki so bile nasilno umorjene takoj po drugi svetovni vojni, dobijo skromno, a dostojno obeležje. Ponosen je na prehojeno pot, na kateri so si skupaj s slovenskimi prijatelji izborili pravico do groba, ki je ena od najstarejših človekovih pravic, prepovedanih že šest desetletij.

Govornemu delu je sledil kratek kulturni program, v katerem so poleg Cerkvenega mešanega pevskega zbora France Gačnik pod vodstvom Dominika Krta, ki so zapeli pesem Križ v jeseni, zanjo je besedilo napisal blaženi Lojze Grozde, uglasbil pa jo je Dominik Krt, sodelovali še pevci Kvarteta Krt, dve pesmi Franceta Balantiča pa pa sta prebrala dr. Marjeta Humar in Jože Berlec.

Kvartet Krt je v uvodu v obred blagoslovitve zapel pesem Opelo Stevana Stojanovića Mokranjca, blagoslov pa so v ekumenskem duhu opravili paroh iz Podgorice Predrag Šćepanović, evangeličanski vojaški kaplan Aleksander Erniša in katoliški duhovnik prof. dr. Janez Juhant. Po blagoslovu so pevci zapeli še Oča naš Primoža Trubarja, ki ga je priredil Matija Tomc, in slovensko skorajda ponarodelo pesem Rož, Podjuna, Zila, ki jo je na besedilo Janka Mikula uglasbil Pavel Kernjak.

Dogodek, ki sta ga skupaj pripravila Občina Kamnik in Društvo Demos na Kamniškem, se je končal s pozivom vsem ljudem dobre volje, da pomagajo izpolniti osnovno civilizacijsko dolžnost, da zamolčane mrtve vrnemo skupnosti, kamor po naravnem in duhovnem redu tudi sodijo, prostore njihove smrti pa primerno označimo kot kraj kolektivnega spomina in opomina.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.