I. Masten, PlanetSiol: Polna praznina

Včeraj popoldne sem, skupaj z drugimi, od kolega dobil elektronsko pošto, v kateri nam je z njemu lastnim sarkazmom poslal dokument, ki naj bi vseboval definicijo praznine.

Kako z veliko besedami nič povedati

Odprem in vidim pojasnilo Banke Slovenije o metodologiji skrbnega pregleda slovenskega bančnega sistema. Kolega moram popraviti. Ne gre za praznino, temveč polno praznino. Ne more biti enostavno napisati toliko in povedati nič. Naj ponudim meni najljubšo trditev o makroekonomskih scenarijih obremenitvenih testov: “Medtem ko je realizacija osnovnega scenarija precej verjetna, pa neugodni scenarij predpostavlja nadaljnje poslabšanje makroekonomske situacije v Sloveniji.” Si lahko predstavljate? Da je osnovni scenarij precej verjeten. Si ne bi nikoli mislil, zakaj se mu reče osnovni.

Do predhodne objave makroekonomskih scenarijev obremenitvenih testov, kot smo s kolegi pozvali v odprtem pismu, bi lahko prišlo le s soglasjem Evropske centralne banke in zasebne družbe, ki teste izvaja. Tega pa ni bilo pričakovati. Zato tudi ni bilo pričakovati, da bo Banka Slovenije lahko resnično dvignila tančico skrivnosti nad tem, kaj se dejansko dela. Zato mi ni jasno, zakaj so to napovedali.

Pomanjkanje transparentnosti

Vsega skupaj je škoda. Podobne teste bodo v kratkem izvajali v celotnem evroobmočju. Glavni namen tega je zagotoviti trdnost evropskih bank. Pomanjkanje transparentnosti izvedbe obremenitvenih testov pa škodi kredibilnosti procesa samega in presoji trdnosti bank. Seveda, do obremenitvenih testov in pregledov kvalitete aktive v celotnem evroobmočju je še nekaj časa, zato tudi dovolj za pripravo metodologije in izdelavo makroekonomskih scenarijev. Verjetno bodo za primer evroobmočja tudi predhodno objavljeni. Težava seveda je, da proces v Sloveniji teče le nekaj mesecev prej, izvaja pa ga ista zasebna družba, ki bo izvajala večino tudi v drugih državah. Pri tem je nesmiselno zatrjevati, da ne gre za sorodna procesa. Nikakršnih temeljnih razlogov ni, da bi se bistveno razlikovala. Morebitne napake v postopku v Sloveniji bodo tako dober indikator verjetnih napak tudi kasneje v preostalem evroobmočju. Če lahko pri nas morebitne napake pomenijo dodatne stotine milijonov stroška za slovenske davkoplačevalce, bo to v celotnem evroobmočju pomenilo dodatne desetine milijard. Zato je logično, da je vprašanje razkritja metodologije in scenarijev občutljivo.

Zakaj skrivalnice

Moramo se zavedati, da v takšni situaciji skrivalnice z metodologijo in scenariji vzbujajo dvom o samem obvladovanju procesa. Da se res trdno verjame v metodologijo, ki se uporablja. Če si prepričan v njeno pravilnost, je ne skrivaš. Me prav zanima, ali kdo od analitikov družbe Oliver Wyman, ki sedaj delajo v Sloveniji, zna res dobro kvantificirati (in, glede na uporabljen model, tudi razložiti) razliko med pogojno in brezpogojno distribucijo ključnih makroekonomskih spremenljivk. S prvo se določita osnovni in stresni scenarij, vzdolž druge lahko ovrednotimo, ali je stresni scenarij res verjeten in s tem smiseln. Če se odgovora na takšno temeljno vprašanje ne strese iz rokava, razumem nelagodje z večjo transparentnostjo.

Več: PlanetSiol