Kolumnist Žurnala ocenjuje, “da bi pokojninska reforma imela na referendumu bistveno več možnosti, če bi Pahor odstopil.” V nadaljevanju se sprašuje: “Zaupanje. Bogsigavedi koliko thalerjev sedi na Šubičevi, mi pa naj zategujemo pas?! ”
V sami kolumni pa spregovori o: “Zakaj bi denimo Gorenjci podprli pokojninsko reformo, medtem ko Štajerci razmetavajo denar za univerzijado? Zakaj bi se Štajerci in Primorci odrekli pokojninskim ugodnostim, ko pa denar ponika med grabežljivimi prsti ljubljanskih politikov? Zakaj bi Dolenjci na referendumu glasovali za reformo, ko pa proračun sanira milijarde, ki so jih požrli primorski, notranjski, gorenjski in štajerski tajkuni? In ne nazadnje zakaj bi bil za reformo vsak, ki ima poln kufer Pahorjevega besedičenja?
Pokojninska reforma ni samo matematika, temveč splet odnosov v družbi. Reforma pomeni odrekanje, volilci pa si bomo zatisnili pas, če bomo verjeli, da denar ne bo odtekel k thalerjem, šrotom, kramarjem. In da ne bo zapravljen za nikomur potrebne prireditve.
Reforma zahteva zaupanje. Kako naj zaupamo ekonomistom, ki jo zagnano zagovarjajo? Pred desetimi leti so nas namreč z enako vnemo prepričali, da je treba za starost varčevati v tako imenovanem drugem pokojninskem stebru, pa se je pokazalo, da so njegovi donosi takšni, kot če bi varčevali v nogavicah.
Kako naj zaupamo menedžerjem, da bodo s prihranjenim denarjem odpirali nova delovna mesta, ko pa so doslej samo trpali v svoj žep? Kako naj zaupamo strankam, ko pa je odstotek korumpiranih evroposlancev največji ravno v Sloveniji? Bogsigavedi koliko thalerjev sedi na Šubičevi ulici, pa jih nihče ne preganja. Mi pa naj se odpovemo zgodnejši upokojitvi? Halo!
Pahor bi reformo podprl, če bi usposobil sodstvo, da učinkovito kaznuje tajkune in druge, zaradi katerih izpuhtevajo naši milijoni. In če bi počistil v svoji stranki, koaliciji in vladi. Za kaj takšnega je sicer prepozno, ni pa prepozno, da napove svoj odstop po referendumu.
Možnosti reforme za uspeh bi tako bistveno povečal.”
Vir: Zurnal24.si
