V ponedeljek so v petdesetih prestolnicah ameriških zveznih držav in v Washingtonu svoje glasove oddali elektorji, ki formalno izvolijo predsednika ZDA. Mediji so z bombastičnimi naslovi do zadnjega vzdrževali napetost, češ, tokrat lahko volilni možje presenetijo in Donaldu Trumpu še preprečijo pot v Belo hišo. V člankih in prispevkih samih so se sicer izražali precej previdneje kot v naslovih in priznavali, da je verjetnost, da bi elektorji, po večini strankarski vojaki republikancev in demokratov, dejansko glasovali v nasprotju z “navodilom” volivcev v svojih državah, blizu ničle.
To se je ob koncu potrdilo. Še celo več. Kampanja tistih, ki so se sklicevali na Alexandra Hamiltona in zahtevali, naj elektorji pot na tron preprečijo neprimernemu kandidatu, je bolj škodila poraženki Hillary Clinton kot zmagovalcu Donaldu Trumpu. Clintonova je po doslej še neuradnih podatkih dobila namreč 227 glasov, kar je pet manj od napovedanih. Trumpu sta se izneverila samo dva elektorja iz Teksasa, s čimer je pristal na tristo štirih glasovih in za štiriintrideset glasov presegel magično mejo.
Kljub temu je sedem “nezvestih volilnih mož” najvišja številka po letu 1960, ko se konservativni južnjaški demokrati niso mogli sprijazniti, da je demokratski predsedniški kandidat liberalni katoličan John F. Kennedy, in so kandidatu, ki ga sploh ni bilo na volilnem lističu, namenili kar petnajst elektorskih glasov. Po en elektor je potem v nasprotju s pričakovanji glasoval še leta 1972, leta 1976, leta 1988 in nazadnje leta 2000.
Od nezadovoljstva s Clintonovo in Trumpom je največ profitiral že malo pozabljeni Bushev zunanji minister in znanec iz prve zalivske vojne Colin Powell. Za predsednika so si ga zaželeli trije demokratski volilni možje iz zvezne države Washington. Po en glas so dobili John Kasich, ki so si ga demokrati najbolj želeli kot kompromisnega predsedniškega kandidata, in Ron Paul (od republikancev iz Teksasa), Bernie Sanders in indijanska aktivistka Faith Spotted Eagle.
Še vedno ostaja precejšnje breme začetka Trumpovega predsedovanja razmeroma znatna razlika v številu dejansko oddanih glasov. Slednja se je predvsem na krilih rastoče in nazadnje več kot štirimilijonske razlike v največji državi Kaliforniji zelo približala trem milijonom in presegla dve odstotni točki. Kot protiutež lahko obvelja dejstvo, da Hillary Clinton celo ob takem rezultatu nikakor ni upravičila vloge velike favoritinje in je, kot smo že večkrat zapisali, pravzaprav njena kandidatura kot taka najzaslužnejša za Trumpov uspeh.