Gospodarnost v energetiki ni odlika!

TES6 reaktor dimEnergetika je tesno vpeta v gospodarstvo, je pomembna oblikovalka našega gospodarskega razvoja in današnje blaginje države. Usmerjalo jo je rudarstvo, njegova odgovornost za njeno gospodarnost je zato odločilna. Najbolj negospodarne rešitve v energetiki so Energetsko kemični kombinat Velenje, Rudnik urana Žirovski vrh, Rudnik Trbovlje in Rudnik Velenje. Te postavijo v ospredje rudarstvo, ki ohranja tudi danes odločilno vlogo v Premogovniku Velenje.

EKK Velenje

EKK Velenje je iz let 1961 do 1965, uplinjal naj bi velenjski lignit, njegovo negospodarnost pa so še pravočasno spregledali in izgradnjo, kljub že dobavljeni opremi, prekinili. Moje spoštovanje vsem tistim, ki so se uprli politični volji in pristranski stroki. Domnevam, da je bila vloga takratnega predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča pri tej modri odločitvi pomembna, bila je še pravočasna, obvarovala nas je velike gospodarske škode. Menim, da je to po drugi svetovni vojni edini primer, ko je politika učinkovito zavrnila rudarsko stroko, ki je v vseh teh primerih spregledala najpomembnejše: gospodarnost.

Rudnik urana Žirovski vrh

To se je zgodilo tudi snovalcem Rudnika urana Žirovski vrh, ni jim uspelo dokazati njegove gospodarnosti, ki jo je napovedovala stroka, 1992. leta je skupščina sprejela odločitev o trajnem prenehanju njegovega obratovanja. Pri tej enoti je treba dodati, da je že obratovala, obsegala pa je poleg rudnika še predelovalnico, v njej so iz surove rude pridobivali rumeno pogačo. Zanimivo je dejstvo, da se je to vlaganje začelo v letu 1960 z geološkimi raziskavami, končalo pa naj bi se v letu 2017, ko bodo uspeli odpraviti vse kvarne posledice v okolju. To je neverjetnih 57 let, sama proizvodnja 7 let, kar pomeni 50 let vlaganj, ko nič ne daš, le dobivaš in izkoriščaš družbo, brez tveganj in tržnih zakonitosti. Zanimivo, da bo v primerjavi s 5 letno izgradnjo zapiranje trajalo 27 let!

Rudnik Zagorje

Pogoji za zapiranje Rudnika Zagorje so bili očitni že okoli leta 1980, povzročili so jih predvsem težka dostopnost do ležišč premoga in kvarni vplivi na okolje. V decembru leta 1994 je državni zbor sprejel Zakon o zapiranju Rudnika Zagorje, ki naj bi se zaključilo v letu 2000, dejansko pa je trajalo do leta 2008, 14 let.

Rudnik Trbovlje-Hrastnik

Zakon o zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik je državni zbor sprejel leta 2000 in trajalo naj bi do leta 2018. V programu del pa sem že našel podatek, da se lahko ta dejavnost razvleče vse do leta 2025. To pomeni, da bomo negospodarni proizvodnji od leta 1960 do 2000 dodali še 25 let zapiranja, skupaj 65 let.

Uporabnik premoga iz rudnika Trbovlje Hrastnik je bila Termoelektrarna Trbovlje, njena izgradnja je bila velika napaka. Namesto odločitve o gradnji te enote, bi se takrat morali odločiti za zapiranje rudnika, saj premoga za gospodaren izkop ni bilo. Odločitev je povzročila negospodarno proizvodnjo in pa veliko škodo v okolju, te tudi z izgradnjo dimnika nismo odpravili. Odločitev bi lahko preprečila le rudarska stroka, ki je zamolčala dejanske zaloge premoga in njegovo kakovost.

Rudnik Velenje

Vzorec iz Trbovelj so uporabili tudi v Velenju: predraga nova enota TEŠ 6 in predraga proizvodnja premoga ne bosta zmogli zagotoviti gospodarne cene električne energije. To breme bomo nosili nadaljnjih 40 do 50 let. Negospodarni proizvodnji bo sledilo še 20 letno zapiranje rudnika, ki ga bo plačala država, čeprav bi ta strošek morali vključiti v ceno premoga in bi ga moral poravnati rudnik sam. Bojim se, da nas bo zapiranje presenetilo, podobno kot TEŠ 6.

Vzporednice

Vsi ti primeri imajo več skupnih značilnosti, ki se vlečejo v premogovništvu vse od 60. let prejšnjega stoletja, od EKK Velenje do TEŠ 6.

Vsaka izkušnja, dobra ali slaba, je koristna, le poznati jo je treba. Pri nas ta resnica ne uživa nobene družbene naklonjenosti, čeprav bi nam zagotovila, da se izognemo napakam predhodnikov. Podatkov o napakah, še manj o gospodarnosti teh rešitev, ni. Na razpolago so številna poročila, vendar nisem odkril nobenega pisca, ne raziskovalca, ki bi se spopadel z gospodarnostjo proizvodnje premoga, ne le v Zasavju in Velenju, ampak tudi številnih manjših rudnikih premoga, ki so dolga leta siromašili celotno družbo.

Najpomembnejša značilnost vseh zgoraj naštetih enot je njihova negospodarnost, ki jo še poveča zapiranje rudnikov. V ceno premoga bi seveda morali rudarji vključiti tudi stroške za njihovo zapiranje in zaprli bi jih lahko tako na tesno, kolikor so v ta namen zbrali sredstev. Tako pa je zapiranje prava gospodarska dejavnost, ločena seveda od odkopavanja in pomeni prevaro potrošnika, ki je premog že pošteno plačal in v njegovi ceni bi morali biti zajeti tudi stroški zapiranja.

Tudi izvedba zapiranja ni smotrna, saj bi bilo treba ločiti reševanje socialnih razmerij od samih zapiralnih del. Prve reši država s socialnim programom, sama zapiralna dela pa izvede v skladu s tržnimi zakonitostmi.
Oblast in stroka, v naših primerih predvsem rudarska, sta dokazovali, vendar v nobenem primeru dokazali gospodarnosti teh rešitev. Za oblast in stroko velja v teh primerih, da sta bili nesposobni! To je najmanj, kar ju obremenjuje. Država je bila nesposoben lastnik v socializmu in ostaja tudi v kapitalizmu.