Kdo vse nas vleče za nos, ker se znajdemo v težavah ali si samo želimo sanjske prihodnosti, pa se tega niti zavedamo ne? Idealne žrtve novodobnih slovenskih šamanov so predvsem razočarani ljudje, mantra, na katero se ujamejo, pa “boljše življenje”.
Novembra 2015 je skupina petdesetih državljanov, predstavnikov različnih področij slovenske družbe, na tridnevni delavnici z naslovom “Prihodnost ni daleč. Slovenija 2050” sooblikovala prvi osnutek vizije Slovenije do leta 2050. Vizija Slovenije 2050 je del priprave nove Strategije razvoja Slovenije. V osnutku dokumenta s te delavnice med drugim piše: “Boljša kakovost življenja je nekaj, k čemur stremimo vsi in če želimo spremembe na bolje udejanjiti v praksi, moramo doseči premik iz običajne osredotočenosti na gospodarsko rast k blaginji.” V osnutku je tudi naslednji stavek: “Za stabilnost družbe in njeno zunanjo odpornost so ključnega pomena tudi socialna, prehranska, energetska in obrambna varnost.”
Na prvi pogled bi se mnogi, ki se strinjamo s tem, da bi ključni cilj vsake družbe moralo biti boljše in bolj kakovostno življenje, takoj podpisali pod ta zapis. Toda želje so eno, realnost pa drugo. Skriti trik je namreč v zadnjem delu prvega omenjenega stavka, namreč v “premiku od osredotočenosti na gospodarsko rast k blaginji”. Ključno vprašanje pa: kako neki lahko dosežemo blaginjo brez osredotočenosti (tudi) na gospodarsko rast?
Vizionarski šamani
Petdeset mislecev je torej uspelo zapisati stavek, ki namiguje, da je med gospodarsko rastjo in blaginjo protislovje. Ali pa vsaj, da je povezava med tema dvema pojmima problematična. Zato sem se začel spraševati, ali poznam katero državo, ki je ob zniževanju gospodarske rasti dosegala občutno izboljšanje blaginje prebivalstva. Ali pa državo, ki ob nizkem bruto domačem proizvodu omogoča svojim prebivalcem izjemno blaginjo. Seveda se je nisem spomnil.
Kaj se zgodi, ko se zgodi recesija, ko doživimo negativno gospodarsko rast, smo globoko občutili tudi v Sloveniji. Zato nas je lahko strah takšnih zapisov. Tudi drugi omenjeni stavek namreč povsem ignorira ustvarjanje dodane vrednosti, ki je v sodobnem svetu ključni temelj za ustvarjanje blaginje. V slogu tradicionalne slovenske vaške mentalitete, ki jo je v svoji knjigi Državljanski eseji odlično opisal Alojz Ihan, se vizionarji za leto 2050 osredotočajo na eksistenčne minimume – socialno, prehransko, obrambno in energetsko varnost.
Za tiste, ki morda ne veste, kako je prišlo v Sloveniji do prevladujoče vaške miselnosti, jo bom poskušal preprosto opisati. Zgodovinsko je nastala zato, ker Slovenci nikdar nismo bili veliki trgovci, navkljub Martinu Krpanu, ampak pretežno kmetje. Za razliko od zahodnoevropskih trgovskih narodov, ki so spoznali, da ena plus ena ni nujno dve, ampak je lahko tudi več, so se naši predniki borili za preživetje ob omejenih resursih, to je površinah njiv in polj, med številnimi hribi. Zato so bili prepričani, da dobijo nekaj več le, če kaj odtrgajo drugemu. Najbrž vas ta logika spominja tudi na današnjo Slovenijo, kajne?
Ob takšni vaški mentaliteti so tla zelo plodna za tiste, ki bi radi farbali ljudi, da je možno in celo nujno bistveno zvišati blaginjo, ne da bi bili osredotočeni (tudi) na gospodarsko rast. Privlačnost vseh svetovnih religije temelji na čudežih, ki ljudem omogočajo simbolno uresničitev njihovih neizvedljivih želja. Ni nujno, da je pri tem prisoten bog. Tudi komunizem je takšna religija. Dovolj je, da je prisoten kak novodobni šaman.
Frankovski šamani
Takšnih šamanov je danes veliko. Niso samo “vizionarji” takšni. Najdemo jih povsod tam, kjer so razočarani ljudje. Takšni so denimo tisti, ki so jemali kredite, nominirane v švicarskih frankih. Ko so se jim zaradi valutnega tveganja drastično zvišali obroki odplačevanja posojila, so se zagotovo počutili izigrane. To je človeška reakcija. Kmalu so jim prišli na pomoč šamani, poudarjajoč “krivico”, ki se jim je zgodila. Začeli so se sodni postopki proti bankam, tistim zloveščim ustanovam, ki so itak vsega krive, tako po svetu kot v Sloveniji. Mimogrede, ko potrebujemo kredit, niso tako zlovešče, kajne?
No, ta teden smo izvedeli, da je prva tožba zoper banke v primeru “švicarjev’ – padla. In na spletni strani Združenja Frank se jim je hitro zapisalo, da je bila odločitev znana že pred odločitvijo sodišča. Torej še preden je sodnik najbrž vedel, kakšna bo. Hja, najlažje se je iz poraza izviti s teorijo zarote.
Več lahko preberete na portalplus.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
